514. člen ZKP

519. člen ZKP, 514. člen ZKP. Določbe ZKP, ki urejajo postopek mednarodne pravne pomoči so subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo določeno drugače. Dvojna kaznivost.

Iz razlogov sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje glede izpolnitve pogojev za odstop spisa v kazenski pregon in sojenje glede soglasja oškodovanca oprlo na določbe ZKP. Vendar je pri tem povsem prezrlo določbo 514. člena ZKP, ki določa, da se daje mednarodna pravna pomoč po določbah tega zakona, če ni z mednarodno pogodbo ali zakonom določeno drugače. Določbe ZKP, ki urejajo postopek mednarodne pravne pomoči, so torej subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo drugače urejeno. V (dvostranski) Pogodbi med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah je v 37. členu določeno, kaj mora obsegati zaprosilo za prevzem kazenskega pregona in katere listine je treba priložiti, med drugim tudi izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona. Ker pogodba zahteva priložitev izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona, obtoženi A. A. utemeljeno uveljavlja, da ugotovitev sklepa, da oškodovanca odstopu spisa ne nasprotujeta (ker na poziv, naj se izjasnita glede odstopa spisa, nista odgovorila) ne zadostuje, saj pasivnost oškodovancev oziroma konkludentno ravnanje ne predstavlja iz

Zaslišanje je bilo opravljeno v skladu z mednarodno pogodbo na podlagi zaprosila za zaslišanje, zato ni mogoče pritrditi zagovorniku, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Določbe ZKP, ki urejajo mednarodno kazenskopravno pomoč, so subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo drugače urejeno. Pogodba o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah med RS ter BIH v 4. točki drugega odstavka 32. člena določa, da mora biti prošnji za prevzem kazenskega pregona priložena izjava oškodovanca, da soglaša z odstopom kazenskega pregona, zato ne zadostuje ugotovitev sodišča, da oškodovanec ne nasprotuje odstopu spisa.

Če pogoj iz 3. odstavka 124. člena KZ - identiteta norme - ni izpolnjen, ni podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 6. točke 1. odstavka 371. člena ZKP (stvarna nepristojnost sodišča), pač pa kršitev 3. točke 372. člena ZKP; ugotovitev, da obojestranska kaznivost ni podana, namreč predstavlja okoliščino, ki izključuje kazenski pregon, zaradi česar mora sodišče izreči zavrnilno sodbo (4. točka 357. člena ZKP). Pridobivanje ustreznih podatkov glede veljavnosti tuje zakonodaje praviloma sodi v postopek mednarodne pravne pomoči, kjer se uporabljajo določbe ZKP, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno (XXX. poglavje, členi od 514 do 520 ZKP). Tako lahko sodišče ustrezne podatke, pomembne za presojo identitete norme, pridobi bodisi po diplomatski ali resorni poti, v primeru vzajemnosti pa tudi neposredno od tujih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku. Ni pa izključena možnost, da sodišče ustrezne podatke pridobi tudi na drug primeren način. V zapisniku o glavni obravnavi, v katerega sodišče vpiše, katere dokaze je izvedlo (2. odstavek 316. člena ZKP), mora med drugim konkretno navesti, kateri zapisnik in katera druga pisanja

Če je mišljeno, da so dokazi, ki so jih pridobili tuji organi, prepovedani že zgolj zato, je tako stališče zmotno. Okoliščine, zaradi katerih naj bi bil dokaz prepovedan, je treba ugotavljati v vsakem postopku in za vsak posamezni dokaz posebej. Ugotavljanje dejstev o zatrjevanem protiustavnem oziroma nezakonitem načinu pridobitve dokaza je vprašanje dejanskega stanja, ki ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti. Za prevzem pregona po določbah 520.čl. ZKP v zakonu niso predpisani nikakršni pogoji, lahko pa so na podlagi 514.čl. ZKP dogovorjeni z mednarodno pogodbo. Akt državnega tožilca o prevzemu pregona od tuje države ni sodna odločba in zato zoper njega zahteva za varstvo zakonitosti ni dopustna.