510. člen ZKP

Po poteku roka za izbris sodbe se ta izbriše, če obsojencu v njem ni bila izrečena druga pravnomočna sodba.

V zvezi z ugotavljanjem okoliščine (v postopku za izbris pogojne obsodbe), da obdolženi ni storil novega kaznivega dejanja, je to – razen s podatki iz kazenske evidence (kazenski list) – moč preverjati in ugotavljati tudi s podatki v elektronskem vpisniku sodišča, še posebej ob dejstvu, da lahko pride do časovnega zamika evidentiranja (nove) obsodbe v evidenco.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident. Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.Prav takšno pa je vprašanje razlage določb 82. člena KZ-1 in 510. člena ZKP glede izbrisa pogojne obsodbe iz kazenske evidence, saj je v 510. členu ZKP izrecno predvideno, da o izbrisu pogojne obsodbe vedno odloča sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji in ne Komisija za pogojni odpust. Izvrševanje pravnomočne kazenske obsodbe in posledično prestajanje zaporne kazni samo po sebi še ne predstavlja zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Komisija za pogojni odpust je pri odločanju imela na voljo vse potrebne podatke. Ne glede na pozitivno oceno zavoda, ki izhaja iz poročila, ki ga je komisija pri odločanju upoštevala, pa sta na njeno oceno, da ne more utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja, na podlagi katere je tožnikovo prošnjo za pogojni odpust zavrnila, odločilno vplivali okoliščini predhodne obsojenosti tožnika in teka novega kazenskega postopka zoper tožnika za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora.

Če upravni organ ne pridobi vseh odločb in sodb, na katere se sklicuje v odločbi, in če ne ugotovi, ali je bila katera od teh obsodb brisana, je dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno.