iuris
§ zakonZakon o kazenskem postopku · ZKP · velja od 1. 1. 1995

114. člen ZKP

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 27. 2. 2019Vse odločbe ↓
  • VSM Sklep I Kr 51261/2018Višje sodišče v Mariboru · 2019

    Glede na to, da so bili s sklepi predsednika Okrožnega sodišča v Murski Soboti izločeni vsi preiskovalni sodniki, katerim je z letnim razporedom dela za leto 2019 določeno dodeljevanje kazensko preiskovalnih zadev, zaradi česar o vloženi zahtevi za preiskavo ne more odločati nihče izmed sodnikov kazensko preiskovalnega oddelka, je bilo potrebno predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Pri svoji odločitvi je Višje sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da bi dodelitev zadeve sodnikom, ki so razporejeni na druge oddelke Okrožnega sodišča v Murski Soboti, pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, sicer utegnila vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča.

  • VSK Sklep I Kp 16541/2017Višje sodišče v Kopru · 2017

    Tretji odstavek 361. člena ZKP je potrebno razlagati tako, da mora tožilec tak predlog podati najkasneje do konca glavne obravnave, saj ko je glavna obravnava končana, se senat umakne k posvetovanju in glasovanju, da izreče odločbo (drugi odstavek 351. člena ZKP). Ko se senat umakne k posvetovanju in glasovanju, ravna po določbah enajstega poglavja ZKP. V obravnavani zadevi je šlo za odločanje o glavni stvari, ko se pri odločanju uporabi drugi odstavek 114. člena ZKP, ki med drugim določa, da se pri odločanju o glavni stvari glasuje tudi o drugih vprašanjih, o katerih je treba odločiti. V primeru, ko je obtoženec v priporu in je tožilec predlagal podaljšanje pripora tudi po izreku sodbe, predstavlja glasovanje o drugih vprašanjih iz drugega odstavka 114. člena ZKP tudi glasovanje o predlogu za podaljšanje pripora. To pomeni, da mora senat, še preden se umakne na posvetovanje in glasovanje že razpolagati s predlogom tožilca za podaljšanje pripora in izjavo obdolženca oziroma obrambe na tak predlog, saj sicer o tem vprašanju ne more odločiti na podlagi prvega odstavka 361. člena ZKP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog državne tožilke za podal

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 2. 2026
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 26. 4. 2012 · trenutno
  2. 24. 12. 1994 – 25. 4. 2012

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 2. 2019
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSM Sklep I Kr 51261/2018
    Višje sodišče v Mariboru · 27. 2. 2019

    Glede na to, da so bili s sklepi predsednika Okrožnega sodišča v Murski Soboti izločeni vsi preiskovalni sodniki, katerim je z letnim razporedom dela za leto 2019 določeno dodeljevanje kazensko preiskovalnih zadev, zaradi česar o vloženi zahtevi za preiskavo ne more odločati nihče izmed sodnikov kazensko preiskovalnega oddelka, je bilo potrebno predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Pri svoji odločitvi je Višje sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da bi dodelitev zadeve sodnikom, ki so razporejeni na druge oddelke Okrožnega sodišča v Murski Soboti, pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, sicer utegnila vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča.

  • VSK Sklep I Kp 16541/2017
    Višje sodišče v Kopru · 28. 12. 2017

    Tretji odstavek 361. člena ZKP je potrebno razlagati tako, da mora tožilec tak predlog podati najkasneje do konca glavne obravnave, saj ko je glavna obravnava končana, se senat umakne k posvetovanju in glasovanju, da izreče odločbo (drugi odstavek 351. člena ZKP). Ko se senat umakne k posvetovanju in glasovanju, ravna po določbah enajstega poglavja ZKP. V obravnavani zadevi je šlo za odločanje o glavni stvari, ko se pri odločanju uporabi drugi odstavek 114. člena ZKP, ki med drugim določa, da se pri odločanju o glavni stvari glasuje tudi o drugih vprašanjih, o katerih je treba odločiti. V primeru, ko je obtoženec v priporu in je tožilec predlagal podaljšanje pripora tudi po izreku sodbe, predstavlja glasovanje o drugih vprašanjih iz drugega odstavka 114. člena ZKP tudi glasovanje o predlogu za podaljšanje pripora. To pomeni, da mora senat, še preden se umakne na posvetovanje in glasovanje že razpolagati s predlogom tožilca za podaljšanje pripora in izjavo obdolženca oziroma obrambe na tak predlog, saj sicer o tem vprašanju ne more odločiti na podlagi prvega odstavka 361. člena ZKP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog državne tožilke za podal