333. člen KZ
Obremenjevanje in uničenje okolja in prostora
(1)Kdor s kršitvijo predpisov povzroči čezmerno onesnaženje okolja, razvrednotenje okolje ali čezmerno rabo in izkoriščanje naravnih dobrin in s tem spravi v nevarnost življenje ali zdravje večjega števila ljudi, ali povzroči nevarnost za delno ali popolno poškodbo okolja ali uničenje okolja, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2)Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(3)Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico poslabšanje zdravja večjega števila ljudi, delno ali popolno uničenje živalskega ali rastlinskega sveta ali zajemališč pitne vode ali drugo poškodbo okolja s hujšimi posledicami, ponavljajočo se kritično onesnaženost ali kritično razvrednotenje okolja, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom do treh let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do dveh let.
(4)Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico nepopravljivo poškodbo ali uničenje okolja ali zavarovanega naravnega bogastva, se storilec za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom do osmih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do, petih let.
- VSC sodba II Kp 51375/2010Višje sodišče v Celju · 2012
Od vročitve obtožnice obtožencu pa do odredbe za razpis glavne obravnave je preteklo več kot pet let, kolikor sicer znaša relativni zastaralni rok za kaznivo dejanje, ki se je očitalo obtožencu v vloženi obtožnici. Državna tožilka je na glavni obravnavi začeti dne 15.3.2011 navedla, da je prišlo do očitne napake v pravni opredelitvi obtožencu očitanega kaznivega dejanja in je obtožencu očitano dejanje pravno opredelila po prvem, drugem in četrtem odstavku 333. člena KZ, za katerega je predpisana kazen do osmih let zapora. Na glavni obravnavi dne 9.2.2012 pa je državna tožilka v besedi strank modificirala obtožbo s spremembo opisa dejanja, kaznivo dejanje pa pravno opredelila po prvem odstavku 333. člena KZ, za katerega je predpisana kazen do dveh let zapora. Ker ima vsaka sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja za posledico tudi upoštevanje zastaranja kazenskega pregona glede na zastaralni rok, ki ustreza predpisani kazni, sodišče prve stopnje pa se s vprašanjem zastaranja kazenskega pregona ni ukvarjalo, je ob neupoštevanju poteka relativnega zastaralnega roka za kaznivo dejanje po prvem odstavku 333. člena KZ v škodo obtoženca kršilo kazenski zakon.
- VSRS Sodba I Ips 81/2010Vrhovno sodišče RS · 2010
Če pritožbeno sodišče ugodi pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo razveljavi iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, se v ponovnem sojenju ugotavljanje dejanskega stanja odpre na novo, lahko tudi v obsojenčevo škodo.
- VSRS Sodba I Ips 358/2008Vrhovno sodišče RS · 2009
Enotno kazen izreče sodišče ob upoštevanju posameznih določenih kazni in ne sme posamezne kazni določiti oziroma jo izreči šele pri izreku enotne kazni.
Sodna praksa
9 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 7. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC sodba II Kp 51375/2010Višje sodišče v Celju · 6. 7. 2012
Od vročitve obtožnice obtožencu pa do odredbe za razpis glavne obravnave je preteklo več kot pet let, kolikor sicer znaša relativni zastaralni rok za kaznivo dejanje, ki se je očitalo obtožencu v vloženi obtožnici. Državna tožilka je na glavni obravnavi začeti dne 15.3.2011 navedla, da je prišlo do očitne napake v pravni opredelitvi obtožencu očitanega kaznivega dejanja in je obtožencu očitano dejanje pravno opredelila po prvem, drugem in četrtem odstavku 333. člena KZ, za katerega je predpisana kazen do osmih let zapora. Na glavni obravnavi dne 9.2.2012 pa je državna tožilka v besedi strank modificirala obtožbo s spremembo opisa dejanja, kaznivo dejanje pa pravno opredelila po prvem odstavku 333. člena KZ, za katerega je predpisana kazen do dveh let zapora. Ker ima vsaka sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja za posledico tudi upoštevanje zastaranja kazenskega pregona glede na zastaralni rok, ki ustreza predpisani kazni, sodišče prve stopnje pa se s vprašanjem zastaranja kazenskega pregona ni ukvarjalo, je ob neupoštevanju poteka relativnega zastaralnega roka za kaznivo dejanje po prvem odstavku 333. člena KZ v škodo obtoženca kršilo kazenski zakon.
- VSRS Sodba I Ips 81/2010Vrhovno sodišče RS · 7. 10. 2010
Če pritožbeno sodišče ugodi pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo razveljavi iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, se v ponovnem sojenju ugotavljanje dejanskega stanja odpre na novo, lahko tudi v obsojenčevo škodo.
- VSRS Sodba I Ips 358/2008Vrhovno sodišče RS · 5. 3. 2009
Enotno kazen izreče sodišče ob upoštevanju posameznih določenih kazni in ne sme posamezne kazni določiti oziroma jo izreči šele pri izreku enotne kazni.
- VSRS Sodba I Ips 189/2008Vrhovno sodišče RS · 4. 9. 2008
Kaznivo dejanje (velike) tatvine, storjene z izkoriščanjem rudnega bogastva, je storjeno, ko si storilec prilasti kamnino, ki jo je iz raščenega stanja predelal v uporabno razsuto stanje in jo napravil za premično stvar v smislu 211. člena oziroma 212. člena KZ v povezavi z desetim odstavkom 126. člena KZ. V 372. členu ZKP naštete kršitve kazenskega zakona ne obsegajo kršitev premoženjskega materialnega prava, po katerem se ugotavlja utemeljenost premoženjskopravnega zahtevka.
- VSRS Sodba I Ips 457/2006Vrhovno sodišče RS · 28. 6. 2007
Ko je del sodbe postal pravnomočen in tudi izvršljiv, je šteti, da je kazenski postopek v tem delu pravnomočno končan. Če gre za obsodilno sodbo, morajo biti v izreku glede kaznivega dejanja navedena dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja in tista, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona. Sodišče pa mora v obrazložitvi, kjer navede razloge za vsako posamezno točko sodbe, določno in popolnoma navesti le dejstva, ki jih šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov in ki jih je treba uvrstiti med odločilna dejstva.
- VSL sklep I Kp 902/2006Višje sodišče v Ljubljani · 8. 3. 2007
Med kršitvijo predpisov (izkop mineralnih snovi brez lokacijskega dovoljenja in koncesije za izkoriščanje) in čezmerno rabo, ter nastalo posledico mora obstajati vzročna zveza. V kolikor so se mineralne snovi izkoriščale pred očitanim obdobjem je potrebno ugotoviti, ali je prišlo do devastacije okolja že pred očitanim obdobjem oziroma šele v očitanem obdobju.
- VSRS Sodba I Ips 19/2006Vrhovno sodišče RS · 23. 3. 2006
Ker določba 10. točke 5. člena Zakona o varstvu okolja, ki je v opisu kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja in prostora po 1. odstavku 333. člena KZ navedena kot predpis, ki ga je obsojenec kršil, vsebuje le zakonsko razlago pojma "povzročitelj obremenitve", ne vsebuje pa predpisa o varstvu okolja, ki ga je obsojenec s svojim ravnanjem (nelegalnim izkopavanjem gramoza) kršil, opis ne vsebuje vseh zakonskih znakov navedenega kaznivega dejanja.
- VSRS Sklep Kp 9/2004Vrhovno sodišče RS · 18. 3. 2005
Presoja razlogov s pritožbo izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje glede uveljavljenih kršitev iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
- VSRS Sodba I Ips 96/2000Vrhovno sodišče RS · 17. 4. 2003
Kaznivo dejanje obremenjevanja in uničenja okolja in prostora po 1. odstavku 333. člena KZ je mogoče storiti le s kršitvijo predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Opis tega kaznivega dejanja mora zato vsebovati navedbo predpisa s področja varstva okolja ter v zvezi z njim tudi konkretna dejstva in okoliščine, s katerimi se opredeljujejo ravnanja storilca (storitve ali opustitve v zvezi s predpisanimi obveznostmi), ki niso v skladu s temi predpisi, in posledice, ki so nastale zaradi protipredpisnega delovanja.