148. člen KZ
Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje
(1)Kdor neupravičeno s posebnimi napravami prisluškuje pogovoru ali izjavi, ki mu nista namenjena, ali ju zvočno snema, ali kdor takšen pogovor ali takšno izjavo neposredno prenaša tretji osebi, ali ji takšen posnetek predvaja ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)Enako se kaznuje, kdor zvočno snema njemu namenjeno zaupno izjavo drugega brez njegove privolitve z namenom, da bi takšno izjavo zlorabil, ali kdor takšno izjavo neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek predvaja ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani.
(3)Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic ali poskusi to storiti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4)Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog, za dejanje iz drugega odstavka pa na zasebno tožbo.
- VSL sklep I Kp 863/99Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ. Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
- VSRS Sklep II Ips 80/98Vrhovno sodišče RS · 1999
Neglede na to, ali se presojajo same po sebi ali s stališča varstva zasebnosti v širšem (ustavnopravnem) kontekstu, določbe Zakona o pravdnem postopku (predvsem 2. odstavek 243. člena, 1. odstavek 238. člena), narekujejo naslednji sklep: pravdna stranka se sme upreti zaslišanju priče o taki vsebini njenega (telefonskega) pogovora z drugim, glede katere bi sama imela pravico odkloniti izpoved zaradi razlogov iz 271. člena v zvezi s 1. odstavkom 238. člena ZPP. V nasprotnem primeru bi bila izigrana pravica stranke, da odkloni izpoved. Zvočni posnetek pogovora z drugim, ki ga napravi udeleženec pogovora, je treba načelno presojati povsem enako kot zapiske, ki si jih napravi o pogovoru, neglede na način zapisa in neglede na čas zapisa.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 1. 2000Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Kp 863/99Višje sodišče v Ljubljani · 12. 1. 2000
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ. Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
- VSRS Sklep II Ips 80/98Vrhovno sodišče RS · 25. 3. 1999
Neglede na to, ali se presojajo same po sebi ali s stališča varstva zasebnosti v širšem (ustavnopravnem) kontekstu, določbe Zakona o pravdnem postopku (predvsem 2. odstavek 243. člena, 1. odstavek 238. člena), narekujejo naslednji sklep: pravdna stranka se sme upreti zaslišanju priče o taki vsebini njenega (telefonskega) pogovora z drugim, glede katere bi sama imela pravico odkloniti izpoved zaradi razlogov iz 271. člena v zvezi s 1. odstavkom 238. člena ZPP. V nasprotnem primeru bi bila izigrana pravica stranke, da odkloni izpoved. Zvočni posnetek pogovora z drugim, ki ga napravi udeleženec pogovora, je treba načelno presojati povsem enako kot zapiske, ki si jih napravi o pogovoru, neglede na način zapisa in neglede na čas zapisa.