137. člen KZ

Standard obrazložitve sodbe druge stopnje je drugačen od tistega, ki velja za odločbe prve stopnje. Zato zadošča, da iz obrazložitve sodbe druge stopnje izhaja, da se je sodišče druge stopnje seznanilo z argumenti pritožnika in se opredeli do bistvenih, pri čemer pa se lahko sklicuje tudi na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje. Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru ni krajši od odškodninskega in bi se iztekel tudi ob predpostavki, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem. Sicer pa med procesna dejanja za pregon storilca zaradi storjenega dejanja ne sodi že sama ovadba.

Glede na krajevno in časovno povezanost dogajanja, ko se je udeleženec pretepa le za trenutek umaknil s kraja prizorišča in se tja takoj vrnil s palico v rokah, pretep med udeleženci ni prenehal in je bil zato ta zakonski znak kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu podan.

Kršitev kazenskega zakona pritožba uveljavlja v posledici zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Takšna kršitev pa ni mogoča. Kazenski zakon je kršen le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon nepravilno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi. Uveljavljanje tega pritožbenega razloga je zato ostalo brez vsake podlage. Kršitev, na katere je dolžno paziti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

Ob ugotovljeni takratni pripravljenosti obeh obdolžencev za medsebojni fizični obračun, je sodišče prve stopnje pravilno tudi zaključilo, da sta oba izvajala istočasen protipraven napad in zato ni pomembno, kdo je koga prvi udaril, saj potek dogodka kritičnega dne, ko sta obdolženca besedni prepir pričela oborožena eden z vejnikom, drugi z lopato, izključuje obstoj silobrana. Zato ugotavljanje, kdo izmed njiju je prvi pristopil k fizični obliki delovanja proti nasprotniku, niti ni pomembno.

pri kaznivem dejanju za katero obvezna obramba ni predpisana je sodišče ravnalo prav, ko je opravilo glavno obravnavo kljub odsotnosti zagovornika, saj njegovi prošnji za preložitev obravnave ni ugodilo in je obdolžena s tem, da ni vzela drugega zagovornika privolila v tako nadaljevanje postopka. Kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim sredstvom pri pretepu ali prepiru je podano takrat, ko storilec naredi gib ali kretnjo, iz katere lahko navzoči sklepajo, da bo nevarno orodje uporabil. s tem je to kaznivo dejanje že dokončano in pri presoji tega vprašanja ni pomembno ali je obdolženec pozneje tako orodje tudi uporabil.