Zakon o političnih strankah (ZPolS)

Politična stranka (v nadaljnjem besedilu: stranka), je združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike ter v organe lokalnih skupnosti.

Stranka deluje javno. Javnost delovanja stranke se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o delovanju stranke. Finančno in materialno poslovanje stranke mora biti javno.

V Republiki Sloveniji ne sme delovati stranka, ki ni registrirana v skladu z določbami tega zakona ali stranka, ki ima sedež v tujini. Stranka ne sme delovati oziroma ustanavljati svojih organizacijskih oblik v gospodarskih družbah, v zavodih in drugih organizacijah ter v državnih organih. Stranka ne sme delovati kot vojaško ali kot oboroženo združenje in je v ta namen ni dopustno ustanoviti. V Republiki Sloveniji se ne sme registrirati niti delovati stranka, ki propagira nasilje, rušenje ustavne ureditve ali zahteva odcepitev kakšnega dela Slovenije, oziroma sicer namerava delovati ali deluje protiustavno. (razveljavljen)

Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke (v nadaljnjem besedilu: ustanovna izjava). Ustanovitelj stranke ne sme biti oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost.

Z ustanovno izjavo ustanovitelj izjavi svojo voljo o ustanovitvi stranke. V ustanovno izjavo ustanovitelj vpiše:

-        ime in priimek,

-        podatke o datumu rojstva,

-        državljanstvo,

-        stalno oziroma začasno prebivališče,

-        ime, skrajšano ime in kratico imena stranke,

-        izjavo, da sprejema statut stranke in njen program. Podpis ustanovitelja na ustanovni izjavi mora biti overjen pri notarju.

Članica oziroma član stranke lahko postane državljanka oziroma državljan, ki podpiše pristopno izjavo o članstvu v stranki, ob pogojih, ki jih določa ta zakon oziroma statut stranke. V pristopni izjavi državljanka oziroma državljan navede svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno ali začasno prebivališče, funkcijo, poklic ter sedež zaposlitve oziroma druge podatke, če so določeni v statutu stranke. Mladoletna oseba, ki je stara najmanj petnajst let, lahko postane članica oziroma član mladinske organizacije. v stranki, s pisno privolitvijo svojega zakonitega zastopnika pa lahko postane članica oziroma član stranke. Stranka mora imeti register članic oziroma članov stranke.

Tujec oziroma tujka ne more postati članica oziroma član stranke oziroma član organov stranke, lahko pa postane, če tako določa statut stranke, častni član stranke.

Ime stranke, ki mora biti napisano v slovenskem jeziku, skrajšano ime in kratica imena ter znak stranke, se morajo bistveno in nedvoumno razlikovati od imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka druge, že registrirane stranke in ne smejo biti taki, da spravljajo ali bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto. Stranka ima lahko samo eno ime, eno skrajšano ime, eno kratico imena in en znak. V pravnem prometu sme stranka uporabljati le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak. Ime stranke, skrajšano ime, kratica imena in znak stranke ne smejo biti enaki ali podobni nazivom državnih institucij, pokrajin v državi in njihovim simbolom in kraticam, ki jih te uporabljajo. Ime stranke ne sme vsebovati imena tuje države ali tuje stranke. V volilni kampanji in v kandidacijskem postopku lahko stranka uporablja le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.

Teritorialna organizacijska enota stranke lahko, v skladu s pravili, ki jih določa statut stranke, uporablja tudi dodatek k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za teritorialno organizacijsko enoto stranke.

Register strank (v nadaljnjem besedilu: register) vodi ministrstvo, pristojno za upravo (v nadaljnjem besedilu: registrski organ), ki izda predpis o registru ter o obrazcu ustanovne izjave iz 5. člena tega zakona. Zahtevi za vpis v register je treba priložiti:

-        200 ustanovnih izjav,

-        statut in program stranke,

-        zapisnik ustanovnega zbora oziroma sestanka ali kongresa z navedbo izvoljenih organov stranke in funkcionarja, ki v skladu s statutom predstavlja oziroma zastopa stranko kot odgovorna oseba (v nadaljnjem besedilu: zastopnik stranke),

-        grafično upodobitev znaka stranke (v barvni in črnobeli tehniki z legendo barv). V registru strank se obdelujejo podatki o osebnem imenu zastopnika stranke (registrska knjiga) in osebno ime, datum rojstva, državljanstvo in stalno oziroma začasno prebivališče ustanovitelja stranke (zbirka listin). Podatki, vpisani v register, so javni.

Registrski organ označi zahtevo stranke za vpis v register z navedbo ure in datuma sprejema zahteve. Če stranka pošlje zahtevo iz prejšnjega odstavka po pošti, priporočeno ali brzojavno, se dan in ura oddaje zahteve na pošto štejeta za dan in uro sprejema zahteve. Če je zahteva stranke za vpis v register pomanjkljiva, pošlje registrski organ v desetih dneh stranki zahtevo za dopolnitev vloge. Če stranka vloge ne dopolni v roku, ki ne sme biti krajši od 30 in ne daljši od 60 dni od sprejema zahteve za dopolnitev, se šteje, da je umaknila vlogo za vpis stranke v register. Kadar je odločitev registrskega organa o registraciji odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki je med udeleženci v postopku sporno, registrski organ postopek registracije stranke prekine in napoti udeleženca v postopku, ki ugovarja registraciji, da v primernem roku začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju.

Registrski organ izda odločbo o vpisu stranke v register. Stranka postane pravna oseba z dnem vpisa v register. Stranka začne delovati v skladu s tem zakonom in z drugimi predpisi z dnem, ko je vpisana v register. Registrski organ objavi izrek odločbe o vpisu stranke v register in grafično podobo znaka stranke v Uradnem listu Republike Slovenije. Stroške objave plača stranka.

Registrski organ zavrne zahtevo stranke za vpis v register, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tega zakona za vpis stranke v register.

Stranka se lahko spoji z drugimi strankami, pripoji drugi stranki oziroma se lahko razdruži. S spojitvijo, pripojitvijo ali razdružitvijo stranka preneha. Stranka, ki je nastala s spojitvijo oziroma razdružitvijo, in stranka, h kateri se je druga stranka pripojila, je pravna naslednica strank, ki so s spojitvijo, pripojitvijo ali razdružitvijo prenehale. Stranka se v primerih iz prejšnjega odstavka vpiše v register oziroma se izbriše iz registra v skladu z določbami tega zakona. Zahtevo za vpis stranke, ki je nastala s spojitvijo ali razdružitvijo, v register oziroma za vpis pripojitve je stranka dolžna podati v roku 15 dni po sprejetih statusnih spremembah. Vlogi za registracijo stranke, ki je nastala s spojitvijo dveh ali več strank, je poleg listin iz druge, tretje in četrte alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona potrebno priložiti še sklepe vseh strank z odločitvijo o spojitvi. Vlogi za registracijo stranke, ki je nastala z razdružitvijo stranke, je poleg listin iz druge, tretje in četrte alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona potrebno priložiti še sklep o razdružitvi stranke, ki se je razdružila. Vlogi za registracijo pripojitve stranke drugi stranki je potrebno priložiti sklepe vseh strank z odločitvijo o pripojitvi. Registrski organ zavrne zahtevo stranke za vpis v register, ki je nastala z razdružitvijo stranke, če z aktom organa, določenega v statutu stranke, ni izkazano, da je urejeno nasledstvo razdružene stranke, ki po tem zakonu obsega ime, skrajšano ime, kratico imena, znak in program stranke. Premoženjskopravna razmerja stranke, ki je prenehala zaradi razdružitve, se urejajo v skladu s predpisi, ki urejajo nepravdni postopek pred sodiščem. Pri odločanju sodišče upošteva število članov stranke ob razdružitvi ter število članov strank po razdružitvi stranke. Registrski organ ne sme zavrniti zahteve stranke za vpis v register, če ugotovi, da stranka iz prejšnjega odstavka tega člena nima urejenih premoženjskopravnih razmerij.

O spremembi in datumu spremembe imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka stranke ter o spremembi in datumu spremembe statuta, programa, sedeža in zastopnika stranke mora stranka v 15 dneh obvestiti registrski organ in zahtevati vpis spremembe v register. Za vpis sprememb podatkov iz prejšnjega odstavka v register se smiselno uporabljajo določbe 10. in 11. člena, prvega in četrtega odstavka 12. člena ter 13. člena tega zakona, za vpis pripojitve stranke pa določbe 11. člena, prvega in četrtega odstavka 12. člena ter 13. člena tega zakona.

Stranka, ki meni, da se ime, skrajšano ime, kratica imena in znak druge stranke ne razlikujejo bistveno in nedvoumno od njenega že prej registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka ter spravljajo oziroma bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto, ima pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu druge stranke v register ter zahtevati izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice imena ali znaka stranke iz registra. Državne institucije in pokrajine v državi imajo pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu stranke v register ter zahtevati izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice imena ali znaka stranke iz registra, če menijo, da so enaki ali podobni njihovim nazivom, simbolom in kraticam, ki jih le-te uporabljajo. Rok za vložitev tožbe iz prejšnjih odstavkov je 30 dni od objave izreka odločbe o vpisu stranke v register v Uradnem listu Republike Slovenije.

Registrski organ izbriše stranko iz registra:

-        če tako odloči ustavno sodišče s svojo odločbo;

-        če sodišče v celoti odpravi odločbo o vpisu stranke v register. O izbrisu iz prejšnjega odstavka registrski organ obvesti stranko. Registrski organ začne postopek za izbris stranke iz registra:

1.      na zahtevo stranke;

2.      če ugotovi, da je bil vpis stranke v register opravljen na podlagi neresničnih podatkov;

3.      če ugotovi, da stranka dvakrat zaporedoma ne sodeluje na volitvah v državni zbor ali v organe lokalne skupnosti. O prenehanju stranke mora zastopnik stranke obvestiti registrski organ v roku 30 dni po sprejeti odločitvi o prenehanju stranke ter zahtevati izbris stranke iz registra. Vlogi za izbris mora priložiti odločitev stranke o prenehanju in poročilo o ureditvi njenih premoženjskopravnih razmerij ob prenehanju. Iz poročila mora biti razvidno, da je stranka s proračunskimi sredstvi ravnala skladno z določbo drugega odstavka 18. člena tega zakona. Registrski organ odloči o izbrisu stranke iz registra v primerih iz tretjega odstavka tega člena z odločbo. Stranko se iz registra izbriše, ko postane odločba pravnomočna. Stranka, ki je zaradi spojitve, pripojitve ali razdružitve prenehala, se iz registra izbriše na podlagi odločbe o registraciji nove stranke oziroma odločbe o registraciji pripojitve stranke. Na podlagi pravnomočne odločbe sodišča registrski organ v primerih iz 16. člena tega zakona izbriše iz registra ime stranke, del imena, skrajšano ime, kratico oziroma znak stranke. Izbris stranke iz prvega odstavka tega člena iz registra in izrek odločbe o izbrisu stranke iz petega odstavka tega člena ter izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice ali znaka stranke iz prejšnjega odstavka se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za vpis in izbris stranke iz registra se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače. Premoženje oziroma sredstva stranke, ki jih je stranka pridobila iz proračuna, se v primeru izbrisa stranke iz registra, razen iz razlogov iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, vplačajo v proračun. V primeru izbrisa stranke iz razlogov prve alinee prvega odstavka ter 2. in 3. točke drugega odstavka 17. člena tega zakona se premoženje in sredstva vplačajo v proračun z dnem izbrisa stranke iz registra. Obseg sredstev oziroma premoženja iz prejšnjega odstavka, razen v primeru iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona, ugotovi ter v korist proračuna izterja organ, določen s predpisi o davčni službi. Zastopnik stranke je dolžan temu organu v postopku dati vse potrebne podatke.

Stranka ima statut in program. Statut stranke mora določiti:

1.      ime, skrajšano ime, kratico imena, znak in sedež stranke;

2.      notranjo oziroma teritorialno organiziranost stranke;

3.      pravice in dolžnosti članice oziroma člana stranke;

4.      postopek in organ, ki določa kandidatke oziroma kandidate za volitve v državni zbor in za predsednico oziroma predsednika republike ter kandidatke oziroma kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti;

5.      način zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov pri določanju kandidatk in kandidatov za volitve iz 4. točke tega člena;

6.      postopek odločanja o prenehanju stranke oziroma postopek odločanja o spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke ter o nasledstvu stranke;

7.      postopek in organ stranke, ki ureja premoženjskopravna razmerja stranke v primeru izbrisa stranke iz registra;

8.      odgovornost za materialno in finančno poslovanje stranke;

9.      mandatno dobo članov organov stranke;

10.   postopek sprejemanja in spreminjanja statuta oziroma programa stranke.

Stranka mora imeti organ predstavnikov vseh članic oziroma članov stranke in izvršilni organ stranke. Statut stranke lahko določi tudi ustanovitev drugih organov stranke.

Stranka pridobiva sredstva iz:

1.      članarine;

2.      prispevkov zasebnikov, pravnih in fizičnih oseb;

3.      prihodkov od premoženja;

4.      daril;

5.      volil;

6.      proračuna;

7.      dobička iz dohodka podjetja katerega lastnik je. Podjetje iz 7. točke prejšnjega odstavka sme opravljati le kulturno oziroma založniško dejavnost. Letni prihodki stranke iz 3. in 7. točke prvega odstavka tega člena ne smejo presegati 20% od zneska vseh letnih prihodkov stranke. Presežek prihodkov stranke iz 3. in 7. točke prvega odstavka mora stranka, v 30 dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto, nameniti v dobrodelne namene ter o tem obvestiti državni zbor. Obvestilo se objavi v glasilu državnega zbora. Mladinska organizacija iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, ki ima status izvajalca programa nacionalnih mladinskih organizacij, lahko pridobiva sredstva za sofinanciranje programov in delovanja mladinskih organizacij. Prepovedano je pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih zasebnikov, fizičnih in pravnih oseb, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine, iz volil in daril iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev ali opravljanje storitev za stranko iz tujine.

Pravne in fizične osebe ter zasebniki lahko prispevajo prispevke za stranko. Prispevek za stranko je po tem zakonu tudi vsaka brezplačna storitev za stranko oziroma opravljanje storitev za stranko ali prodaja izdelkov stranki pod pogoji, ki stranko postavljajo v bolj ugoden položaj kot druge koristnike storitev pravnih in fizičnih oseb ter zasebnikov oziroma, kot kupce izdelkov teh oseb. Pravna oseba ali zasebnik, ki opravi storitev za stranko ali ji proda izdelek, mora stranki izstaviti račun, ne glede na to, kdo je plačnik storitve ali izdelka oziroma ne glede na to, da je storitev opravljena ali izdelek dan brezplačno. Prispevki iz prvega odstavka tega člena ne smejo v skupnem znesku v enem letu presegati desetkratne povprečne mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto. Če prispevki iz prvega odstavka tega člena v skupnem znesku za leto, za katero se dela poročilo o finančnem poslovanju stranke, presegajo trikratno povprečno mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto, morajo biti v poročilu navedeni podatki o firmi in sedežu pravne osebe oziroma ime, priimek in naslov fizične osebe oziroma zasebnika in naziv njegove firme ter višina skupnega letnega prispevka, ki ga je zasebnik oziroma pravna ali fizična oseba prispevala.

Stranke, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor kandidirale svoje kandidatke ali kandidate, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1% glasov volivcev in so svoje kandidatke ali kandidate kandidirale najmanj v 3/4 volilnih enot. Če je na volitvah več strank predložilo skupno kandidatno listo, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1,2% glasov (če sta skupno listo predložili dve stranki) oziroma najmanj 1,5% glasov (če so skupno kandidatno listo predložile tri ali več strank) in so svoje kandidatke ali kandidate kandidirale najmanj v 3/4 volilnih enot. Stranke iz prvega in drugega odstavka tega člena so upravičene do 10% sredstev, namenjenih v proračunu za financiranje političnih strank, v enakih deležih, do preostalih 90% sredstev pa so upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. Stranke, ki so predložile skupno kandidatno listo, si delijo sredstva, pridobljena na podlagi proporcionalne delitve, v skladu z medsebojnim sporazumom, če sporazum ni sklenjen, pa po enakih deležih. Sredstva, namenjena financiranju političnih strank v letu 2000, se določijo v proračunu Republike Slovenije in ne smejo preseči 0,017% bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu 1998, v naslednjih letih pa ne smejo preseči navedenega odstotka bruto družbenega proizvoda v letu pred sprejetjem proračuna. Višino sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, določi državni zbor na prvi seji po sprejetju proračuna. Sredstva se strankam izplačujejo po dvanajstinah.

Stranke morajo državnemu zboru do 31. marca tekočega leta predložiti letno poročilo o poslovanju stranke za preteklo leto, ki mora vsebovati vse prihodke in odhodke stranke ter zlasti vire prihodkov stranke v skladu z računovodskimi predpisi. V tem poročilu morajo biti posebej prikazani podatki iz četrtega odstavka 22. člena tega zakona in podatki o stroških volitev. V poročilu mora biti navedeno tudi premoženje stranke in posebej morajo biti opisane vse spremembe premoženja, vključno z navedbo virov sredstev za povečanje premoženja, v kolikor to povečanje presega skupni znesek petih povprečnih bruto plač na delavko oziroma delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v letu, za katerega se piše poročilo. Pred oddajo poročila državnemu zboru mora poročilo pregledati in oceniti Računsko sodišče Republike Slovenije; zapis o pregledu pa se kot priloga priloži poročilu. Stranka je dolžna računskemu sodišču predložiti letno poročilo v pregled najkasneje do 28. februarja tekočega leta. Predsednik državnega zbora lahko zahteva dopolnitev poročila iz prejšnjega odstavka, če ni sestavljeno v skladu z določbo tega člena in določi tudi rok, v katerem mora le-to biti dopolnjeno. Stranka, ki je v preteklem letu prejela sredstva iz državnega proračuna, proračuna lokalnih skupnosti ali prispevke, določene v četrtem odstavku 22. člena tega zakona, je dolžna skrajšano letno poročilo objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 30. aprila tekočega leta. Stranki, ki ne izpolni obveznosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena, se financiranje iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti ustavi, dokler ne izpolni obveznosti. O začasni ustavitvi financiranja odloči pristojno delovno telo državnega zbora oziroma župan lokalne skupnosti. Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt, s katerim podrobneje določi vsebino letnega poročila in skrajšanega letnega poročila strank.

Državni organ, javni zavodi, javna podjetja, organi lokalnih skupnosti, humanitarne organizacije, verske skupnosti kot tudi gospodarske družbe, v katere je vložen javni kapital v višini najmanj 50%, ne smejo financirati strank. Za javni kapital po tem zakonu se štejejo denar, stvari, delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb ter druge naložbe v pravne osebe v lasti države ali lokalne skupnosti in se ugotavlja na osnovi knjigovodske vrednosti gospodarske družbe.

Lokalne skupnosti lahko, v skladu s tem zakonom, financirajo stranke. Pristojni organ občine lahko določi, da stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, dobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Če se volitve izvedejo po večinskem volilnem sistemu, se število glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, deli s številom članom sveta lokalne skupnosti, ki se volijo v tej volilni enoti. Stranka lahko pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj 50% glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti (število veljavnih glasov : s številom mest v občinskem svetu x 50 : 100). Višina sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu lokalne skupnosti za posamezno proračunsko leto. Pri opredelitvi višine sredstev se izhaja iz izhodišča, da ta ne smejo presegati 30 tolarjev na glas volivca, ki je veljavno glasoval za te stranke in ne 0,2% sredstev, ki jih ima lokalna skupnost opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog. Znesek iz prejšnjega odstavka se lahko letno poveča za toliko, za kolikor se poveča obseg sredstev, s katerimi lokalna skupnost zagotavlja izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, vendar višina sredstev namenjenih za financiranje političnih strank ne sme preseči v prejšnjem odstavku določenega odstotka.

Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za upravo, nad izvajanjem določb od 21. do 26. člena tega zakona pa ministrstvo, pristojno za finance, kolikor z zakonom ni drugače določeno.

Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek stranka:

1.      ki deluje, v smislu 1. člena tega zakona in ima sedež v tujini (prvi odstavek 3. člena);

2.      ki ustanovi svoje organizacijske oblike v gospodarskih družbah, v zavodih in v drugih organizacijah ter v državnih organih (drugi odstavek 3. člena);

3.      ki deluje kot vojaško ali kot oboroženo združenje (tretji odstavek 3. člena);

4.      ki v stranko včlani mladoletnika, ki ni star najmanj 15 let, brez privolitve njegovega zakonitega zastopnika (tretji odstavek 6. člena);

5.      ki včlani tujca v stranko oziroma v organe stranke imenuje ali izvoli tujca (7. člen);

6.      ki v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka (tretji odstavek 8. člena);

7.      ki v predvolilni kampanji in v kandidacijskem postopku ne uporablja le svojega registriranega imena, kratice imena in znaka (šesti odstavek 8. člena);

8.      ki ne vloži pravočasno zahteve za vpis v register glede na spremembe statusa iz prvega odstavka 14. člena tega zakona ali če v določenem roku ne poda zahteve za vpis sprememb iz 15. člena tega zakona v register;

9.      ki v tridesetih dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto, ne nameni presežka prihodkov stranke v dobrodelne namene ter o tem ne obvesti državnega zbora (četrti odstavek 21. člena) oziroma ob prenehanju s proračunskimi sredstvi ne ravna skladno z določbo drugega odstavka 18. člena tega zakona;

10.   ki pridobi sredstva iz prispevkov tujih zasebnikov, fizičnih in pravnih oseb, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine, iz volil in daril iz tujine ali kakorkoli drugače pridobi sredstva iz tujine oziroma so bile v njeno korist iz tujine opravljene kakršnekoli storitve (šesti odstavek 21. člena);

11.   ki pridobi sredstva iz nedovoljenih virov oziroma v nasprotju z določbami 22. člena;

12.   ki do 28. februarja tekočega leta ne predloži letnega poročila računskemu sodišču ali do 31. marca državnemu zboru (prvi odstavek 24. člena) oziroma do 30. aprila tekočega leta ne objavi skrajšanega letnega poročila v Uradnem listu Republike Slovenije (tretji odstavek 24. člena);

13.   če pridobi od iste pravne ali fizične osebe ter zasebnika v enem letu sredstva v višini, ki presegajo desetkratno povprečno mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto (tretji odstavek 22. člena). Z denarno kaznijo od 80.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, in zastopnik stranke, ki ne ravna skladno z določbo četrtega odstavka 17. člena tega zakona ali tretjega odstavka 18. člena tega zakona.

Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek javni zavod, javno podjetje, organ lokalne skupnosti, humanitarna organizacija, verska skupnost kot tudi gospodarska družba, v katere je vložen javni kapital v višini najmanj 50%, če financirajo stranko (25. člen). Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali zasebnik:

-        ki opravi storitev za stranko ali proda izdelek stranki brez izstavitve računa stranki (drugi odstavek 22. člena);

-        ki prispeva stranki sredstva v višini, ki presegajo desetkratno povprečno mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto (tretji odstavek 22. člena).

Za prekršek iz 9. in 10. točke prvega odstavka 28. člena tega zakona ter za prekršek iz 29. člena tega zakona se poleg denarne kazni izreče tudi varstveni ukrep odvzema sredstev, ki so predmet prekrška.

Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki pred vpisom stranke v register deluje v njenem imenu kot zastopnik v smislu 1. člena tega zakona, razen za dejanja, potrebna za vpis stranke v register. Zakon o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Registrski organ v roku enega meseca od dneva uveljavitve tega zakona vpiše v register kot stranke tiste politične organizacije, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor dobile poslanske mandate. Stranke iz prejšnjega odstavka morajo v roku šestih mesecev od dneva vpisa v register uskladiti svoje akte z določbami tega zakona ter jih poslati registrskemu organu, sicer se jih izbriše iz registra.

Politična organizacija mora v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona vložiti zahtevo za vpis v register v skladu s tem zakonom. Politična organizacija iz prejšnjega odstavka lahko kot stranka ohrani svoje ime, skrajšano ime, kratico imena in znak. Če politična organizacija v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona ne vloži zahteve iz prvega odstavka tega člena, preneha delovati. Premoženje oziroma sredstva političnih organizacij iz prejšnjega odstavka oziroma strank iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, na katerem so imele te organizacije pravico uporabe in so jih pridobile iz proračuna, se prenese na proračun.

Na Republiko Slovenijo in lokalne skupnosti se z dnem uveljavitve tega zakona prenesejo tiste nepremičnine političnih strank, ki so jih te pridobile kot pravni nasledniki bivših družbenopolitičnih organizacij, razen kolikor so jih te pridobile, ali povečale njihovo vrednost iz lastnih sredstev teh organizacij in kolikor zakon ne določa drugače. Za lastna sredstva se šteje članarina, prostovoljni prispevki fizičnih oseb in prostovoljno delo. Bivše družbenopolitične organizacije iz prejšnjega odstavka so Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza socialistične mladine Slovenije. Pravno nasledstvo organizacij iz prejšnjega odstavka se glede premoženjskih razmerij ureja v skladu s predpisi, ki urejajo nepravdni postopek pred sodiščem.

Financiranje strank se v skladu z določbo 23. člena tega zakona prične s 1. januarjem 1995.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o političnem združevanju (Uradni list SRS, št. 42/89 in Uradni list RS, št. 35/90), razen določb 21. člen, ki prenehajo veljati 1. januarja 1995. Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati predpisi, izdani na podlagi zakona iz prejšnjega odstavka.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih cen z indeksom cen življenjskih potrebščin – ZNIDC (Uradni list RS, št. 1/99) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah

– ZPolS-A (Uradni list RS, št. 70/00) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 23. člen Financiranje strank se v skladu z določbo 13. člena tega zakona prične z naslednjim mesecem po uveljavitvi tega zakona, financiranje strank v skladu z določbo 16. člena tega zakona pa se prične s sprejemom proračuna lokalne skupnosti za leto 2001. 24. člen Politične stranke, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v register, so dolžne v roku 3 mesecev od uveljavitve tega zakona registrskemu organu podati zahtevo za vpis zastopnika stranke v register in predložiti grafično podobo znaka stranke. Vlogi morajo priložiti zapisnik zbora oziroma sestanka ali kongresa, na katerem je bil zastopnik stranke izvoljen. Za kršitev določbe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe 8. točke 28. člena zakona. 25. člen Minister, pristojen za upravo, uskladi predpis o registru ter o obrazcu ustanovne izjave najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvi tega zakona. Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt iz 14. člena tega zakona najkasneje v 6 mesecih po njegovi uveljavitvi. 26. člen Z dnem uveljavitve tega zakona se v 53.a členu zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 – odločba US) črta besedilo: “oziroma tuje fizične ali pravne osebe”. 27. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.