21. člen ZPolS
Stranka pridobiva sredstva iz:
1.članarine;
2.prispevkov fizičnih oseb;
3.prihodkov od premoženja;
4.proračuna. Stranka lahko poleg sredstev iz 23. in 26. člena tega zakona pridobi tudi do največ 70 % sredstev iz državnega proračuna, ki so v finančnem načrtu državnega zbora na podlagi zakona, ki ureja poslance, določena za dodatno strokovno pomoč pri delu poslanskih skupin. Ta sredstva lahko stranka poleg nudenja strokovne pomoči poslanski skupini porabi tudi za svoje delovanje ter poslovanje. Sredstva se stranki v skladu s predpisi, ki urejajo izvrševanje državnega proračuna, izplačajo kot tekoči transferji. Vodja istoimenske poslanske skupine generalnega sekretarja državnega zbora obvesti o odločitvi poslanske skupine o višini sredstev, ki se namenijo za izplačilo tekočih transferjev stranki. Višino sredstev, ki se namenijo za izplačilo tekočih transferjev stranki, lahko poslanska skupina med proračunskim letom spremeni. Tekoči transferji se stranki izplačujejo po dvanajstinah v višini dovoljenega obsega porabe iz drugega odstavka tega člena. Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja za sredstva, določena za dodatno strokovno pomoč pri delu istoimenske poslanske skupine, če stranka na zadnjih volitvah v državni zbor ni kandidirala svojih kandidatk ali kandidatov. Letni prihodki iz 3. točke prvega odstavka tega člena ne smejo presegati 20 % od zneska vseh letnih prihodkov stranke. Presežek prihodkov stranke iz 3. točke prvega odstavka tega člena nad deležem prihodkov iz prejšnjega odstavka mora stranka v 30 dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto nakazati v humanitarne namene ali invalidskim organizacijam, kot so določeni v predpisih, ki urejajo humanitarne ali invalidske organizacije. Mladinska organizacija iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, ki ima status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, lahko pridobiva javna sredstva za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju v skladu s predpisi, ki urejajo javni interes v mladinskem sektorju. Ženska organizacija, ki ima status organizacije v javnem interesu na področju enakosti spolov, lahko pridobiva javna sredstva za sofinanciranje projektov in programov v skladu s predpisi, ki urejajo javni interes na področju enakosti spolov. Prepovedano je pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih pravnih in fizičnih oseb ter tujih samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev za stranko iz tujine. Stranka lahko pridobiva sredstva iz prispevkov državljanov držav članic Evropske unije, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, in drugih tujcev, ki jim je v Republiki Sloveniji z zakonom priznana volilna pravica na lokalnih volitvah, pod pogoji in na način, ki po tem zakonu veljajo za domače fizične osebe. Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za članarine in prispevke, ki jih stranka pridobiva od svojih članov.
- VSL Sodba II Cp 1565/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Obravnavana zadeva odpira vprašanje kolizije dveh ustavnih pravic: pravice do svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave in pravice politične stranke do ugleda, ki jo varuje 35. člen Ustave. V ustavnosodni praksi je zavzeto jasno stališče, da politični stranki ni mogoče odreči varstva pred negmotno prizadetostjo, saj tudi politična stranka uživa varstvo do ugleda na podlagi 35. člena Ustave. Temu postulatu je sledilo tudi sodišče, ki je opravilo tehtanje pravic v koliziji. Sodišče je toženčevo izjavo v zvezi s financiranjem označilo kot vrednostno sodbo. Pritožbeno sodišče temu ne pritrjuje. Ob upoštevanju vseh okoliščin je izjavo moč opredeliti kot t. i. vrednostno obarvano izjavo o dejstvih (value-laden trditev), ki predstavlja vmesno stopnjo med trditvami o dejstvih – ta se dokazujejo – in vrednostnimi sodbami, ki niso predmet dokazovanja. Svoboda izražanja je eden od stebrov ustavne demokracije, temelječ na političnem pluralizmu in strpnosti. Še posebej je treba nuditi varstvo svobodi izražanja v kritikah zoper nosilce oblasti. Pritožnica je (bila) kot politična stranka, ki je poskušala sestaviti novo vlado, podvržena izjemno visoki stopnji upravičenega zani
- VSM Sodba PRp 273/2021Višje sodišče v Mariboru · 2022
Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče ZPos v III. poglavju "Nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi", nezdružljivosti funkcije poslanca z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato je pravilna uporaba določb ZIntPK, ki očitano dejanje storilcu opredeljuje kot prekršek po tretji alineji drugega odstavka 77. člena ZIntPK oziroma kršitev prvega odstavka 29. člena ZIntPK.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 26. 7. 2023 · trenutno
- 16. 6. 2014 – 25. 7. 2023
- 10. 12. 2013 – 15. 6. 2014
- 18. 6. 2002 – 9. 12. 2013
- 30. 9. 1994 – 17. 6. 2002
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 4. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 1565/2021Višje sodišče v Ljubljani · 13. 4. 2022besedilo 2014–2023
Obravnavana zadeva odpira vprašanje kolizije dveh ustavnih pravic: pravice do svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave in pravice politične stranke do ugleda, ki jo varuje 35. člen Ustave. V ustavnosodni praksi je zavzeto jasno stališče, da politični stranki ni mogoče odreči varstva pred negmotno prizadetostjo, saj tudi politična stranka uživa varstvo do ugleda na podlagi 35. člena Ustave. Temu postulatu je sledilo tudi sodišče, ki je opravilo tehtanje pravic v koliziji. Sodišče je toženčevo izjavo v zvezi s financiranjem označilo kot vrednostno sodbo. Pritožbeno sodišče temu ne pritrjuje. Ob upoštevanju vseh okoliščin je izjavo moč opredeliti kot t. i. vrednostno obarvano izjavo o dejstvih (value-laden trditev), ki predstavlja vmesno stopnjo med trditvami o dejstvih – ta se dokazujejo – in vrednostnimi sodbami, ki niso predmet dokazovanja. Svoboda izražanja je eden od stebrov ustavne demokracije, temelječ na političnem pluralizmu in strpnosti. Še posebej je treba nuditi varstvo svobodi izražanja v kritikah zoper nosilce oblasti. Pritožnica je (bila) kot politična stranka, ki je poskušala sestaviti novo vlado, podvržena izjemno visoki stopnji upravičenega zani
- VSM Sodba PRp 273/2021Višje sodišče v Mariboru · 12. 1. 2022besedilo 2014–2023
Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče ZPos v III. poglavju "Nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi", nezdružljivosti funkcije poslanca z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato je pravilna uporaba določb ZIntPK, ki očitano dejanje storilcu opredeljuje kot prekršek po tretji alineji drugega odstavka 77. člena ZIntPK oziroma kršitev prvega odstavka 29. člena ZIntPK.