Zakon o pogojih za opravljanje reproduktivne video in avdio dejavnosti (ZPORVAD)

Za reproduktivno video oziroma avdio dejavnost se po tem zakonu šteje izdajanje, zalaganje, presnemavanje, razmnoževanje, trženje (prodaja, leasing ipd.), dajanje v najem, javno predvajanje ter druge oblike posredovanja videogramov in fonogramov. V dvomu, ali gre za dejavnost iz prejšnjega odstavka, odloča minister, pristojen za kulturo.

Dejavnost iz prejšnjega člena lahko opravljajo fizične in pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje te dejavnosti, če s pisnimi dokazili izkazujejo, da imajo v zvezi z opravljanjem te dejavnosti urejena razmerja z imetniki pravic avtorjev, poustvarjalcev in proizvajalcev videogramov oziroma fonogramov. Fizičnim in pravnim osebam iz prejšnjega odstavka pristojni davčni organ za vsak videogram oziroma fonogram, ki je namenjen posredovanju, na podlagi pogodbe z založnikom ali na podlagi računa založnika izda banderolo. Videogram oziroma fonogram brez pripadajoče banderole ne more biti posredovan. Podrobnejše predpise o izvajanju določb iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturo.

Fizična ali pravna oseba, ki razmnožuje, izdaja oziroma zalaga videogram oziroma fonogram, mora na samem videogramu oziroma fonogramu ali na embalaži označiti:

-        naslov avtorskega dela v originalu in prevodu,

-        imetnike pravic avtorjev, poustvarjalcev in proizvajalca videograma ali fonograma oziroma zastopnika, ki uveljavlja kolektivno varstvo teh pravic,

-        razmnoževalca, izdajatelja in založnika ter njihove odgovorne osebe,

-        obseg pravic, ki jih pridobi kupec. Določba prejšnjega odstavka ne velja za videogram oziroma fonogram, ki je namenjen izvozu. Fizična ali pravna oseba ne sme videograma oziroma fonograma uvoziti z namenom nadaljnjega trženja, če na njem niso označeni vsaj:

-        naslov avtorskega dela,

-        imetniki pravic avtorjev, poustvarjalcev in proizvajalca videograma ali fonograma oziroma zastopnik, ki uveljavlja kolektivno varstvo teh pravic,

-        obseg pravic, ki jih pridobi kupec. Fizična ali pravna oseba, ki daje v najem, javno predvaja ali trži videograme oziroma fonograme, ne sme za potrebe svoje dejavnosti razpolagati z videogrami oziroma fonogrami, ki niso označeni:

-        s podatki iz prvega odstavka tega člena, če gre za videograme oziroma fonograme domačega založnika;

-        s podatki iz prejšnjega odstavka, če gre za uvožene videograme oziroma fonograme.

Če fizična ali pravna oseba, ki videogram oziroma fonogram razmnožuje, ni hkrati tudi njegov izdajatelj oziroma založnik, mora pred pričetkom razmnoževanja od naročnika pridobiti dokumentacijo iz prvega odstavka 2. člena tega zakona. Fizična ali pravna oseba, ki razmnožuje videogram oziroma fonogram, namenjen trženju, dajanju v najem, javnemu predvajanju ali drugi obliki posredovanja, mora v 15 dneh po končanem razmnoževanju en izvod videograma oziroma fonograma skupaj z dokumentacijo iz prvega odstavka 2. člena tega zakona poslati Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Knjižnica iz prejšnjega odstavka vodi register v državi razmnoževanih videogramov in fonogramov kot javno knjigo.

Če se videogram ne daje v najem oziroma javno predvaja v izvirniku, mora biti podnaslovljen ali simultano prevajan ali sinhroniziran v slovenščino, na območjih, ki so določena kot narodnostno mešana, pa lahko v italijanščino in madžarščino. Izjeme od prejšnjega odstavka lahko dovoli ministrstvo, pristojno za kulturo, v primerih, ko zaradi tehničnih in drugih objektivnih ovir ali zaradi omejene eksploatacije ni utemeljeno zahtevati izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka, če bi to pomenilo omejevanje dostopnosti do umetniških, znanstvenih ali izobraževalnih vsebin na videogramu.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja tržna inšpekcija. Kadar pooblaščena oseba tržne inšpekcije pri opravljanju nadzora nad izvajanjem tega zakona utemeljeno sumi, da je storjen prekršek, začasno zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali so nastali s prekrškom. Pooblaščena oseba tržne inšpekcije preda predmete, ki jih začasno zaseže, takoj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku pristojnemu organu za postopek o prekrških.

Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 1. člena tega zakona,

1.      če na zahtevo pooblaščene osebe tržne inšpekcije ne predloži pisnega dokazila, da ima v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 1. člena tega zakona urejena razmerja z imetniki pravic avtorjev, poustvarjalcev in proizvajalcev videogramov oziroma fonogramov (prvi odstavek 2. člena);

2.      če posreduje videogram oziroma fonogram brez pripadajoče banderole (tretji odstavek 2. člena);

3.      če razmnožuje, izdaja oziroma zalaga videogram oziroma fonogram, ne da bi na samem videogramu oziroma fonogramu ali na embalaži označila podatke iz prvega odstavka 3. člena;

4.      če z namenom nadaljnjega trženja uvozi videogram oziroma fonogram, ki nima označenih vsaj podatkov iz tretjega odstavka 3. člena;

5.      če daje v najem, javno predvaja ali trži videogram oziroma fonogram, ki ni označen v skladu s četrtim odstavkom 3. člena;

6.      če razmnožuje videogram oziroma fonogram, ne da bi pred pričetkom proizvodnje od naročnika pridobila dokumentacijo iz prvega odstavka 2. člena (prvi odstavek 4. člena);

7.      če v 15 dneh po razmnoževanju videograma oziroma fonograma ne pošlje enega izvoda Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (drugi odstavek 4. člena);

8.      če z dnem uveljavitve tega zakona ne umakne iz prometa videogramov oziroma fonogramov, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 2. in 3. člena tega zakona (11. člen). Z denarno kaznijo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 1. člena tega zakona, če daje v najem oziroma javno predvaja videogram, ki je podnaslovljen ali simultano prevajan ali sinhroniziran v slovenščino v nasprotju s 5. členom. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Storilcem prekrškov iz 7., 8. in 9. člena tega zakona se poleg denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom.

Z dnem uveljavitve tega zakona morajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo dejavnost iz 1. člena tega zakona, umakniti iz prometa vse videograme oziroma fonograme, za katere niso izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. člena tega zakona.

Fizične in pravne osebe, ki so bile registrirane za izposojanje videogramov še pred uveljavitvijo tega zakona, lahko videograme, za katere so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. člena tega zakona, niso pa podnaslovljeni ali sinhronizirani v skladu s 5. členom tega zakona, še naprej izposojajo, vendar ne več kot eno leto od uveljavitve tega zakona, pod pogojem, da so v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona predložili ministrstvu, pristojnemu za kulturo, popis takšnih videogramov. Iz evidence iz prejšnjega odstavka mora biti razvidno, kateri so taki videogrami.

Z uveljavitvijo tega zakona prenehata veljati tretji in četrti odstavek 29. člena zakona o kulturno umetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Uradni list SRS, št. 10/84 in 42/86).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 610-01/92-9/5 Ljubljana, dne 29. junija 1994. Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Lev Kreft l. r.