55. člen ZSS

Iz zakonske določbe prvega odstavka 132. člena ZDR-1 in sodne prakse jasno izhaja, da način prenehanja delovnega razmerja z vidika upravičenosti do odpravnine ob upokojitvi ni bistven. Tako ni podlage, da bi delavcu, ki mu delovno razmerje preneha po zakonu (oziroma ker mu je kot sodniku bila izrečena disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije po sklepih disciplinskega sodišča), odrekali pravico do odpravnine ob upokojitvi zaradi načina prenehanja delovnega razmerja (sodniške funkcije). Z vidika upravičenosti do te odpravnine sta določena (le) dva pogoja, da delavcu (sodniku) delovno razmerje (sodniška funkcija) preneha in da se naslednjega dne upokoji. Ta dva pogoja pa sta v primeru toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi izpolnjena.

1. Glede na določilo takrat veljavnega 55. člena Zakona o sodniški službi, ki je sodniku izrecno priznaval pravico do solidarnostne pomoči ter ob dejstvu, da kriteriji za njeno dodelitev v smislu 57. člena navedenega zakona niso bili določeni, je sodišče prve stopnje nastalo pravno praznino pravilno zapolnilo z analogno uporabo Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS. Nedoločitev kriterjiv za dodelitev solidarnostne pomoči s strani pristojnih organov, ob zakonsko priznani pravici do tega prejemka, ne more iti v škodo delavca v smislu nepriznanja pravice same. Tožena stranka zmotno meni, da je ob dejstvu, da KPND za sodnike ne velja, tudi analogna uporaba njenih določb napačna. 2. Komisija za razlago KPND je dne 26.6.2000 (Ur. l. RS št. 81/2000) sprejela razlago, da se kot dalj časa trajajoča bolezen šteje bolezen, ki traja tri mesece ali več, pri čemer je delodajalec to pomoč dolžan izplačati ob izpolnitvi pogojev iz 40. člena KPND, tudi če delavec posebnega pisnega zahtevka za izplačilo ne vloži. Ob steku pogojev za izplačilo solidarnostne pomoči le-ta zapade v plačilo in je delodajalec od tega trenutka dalje s plačilom v zamudi.

Odločanje o sodniških pravicah (IV. poglavje zakona o sodniški službi - ZSS), med njimi tudi o pravici do odpravnine ob sodnikovem odhodu v pokoj (9. točka 55. člena ZSS), spada med zadeve sodne uprave (prvi odstavek 60. člena zakona o sodiščih - ZS). Pojem sodne uprave je širok tako glede na subjekte, ki jo opravljajo (predsedniki sodišč - prvi odstavek 61. člena ZS, sodni svet - 28., 95. člen ZS, personalni svet - 30., 69., 71. člen ZS) kot glede na njene objekte (ki pogosto zadevajo položaj oziroma pravice sodnikov). Zato ne more biti dvoma, da se v zadevah sodne uprave odloča tudi o pravicah sodnika kot osebe (kar je jasno potrjeno z vsebino tretjega odstavka 60. člena ZS, ki omenja tudi zakon o sodniški službi, katerega subjekt je sodnik). Ker je odločanje o sodniških pravicah šteti za upravno stvar, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kolikor ni z ZS ali ZSS drugače določeno (tretji odstavek 60. člena ZS). Akt, s katerim predsednik sodišča odloči o sodnikovi pravici, med temi pa je tudi pravica do odpravnine, je glede na vse povedano upravni akt. Tak akt to je upravna odločba pa predstavlja izvršilni naslov za sod

Sodniku pripada odpravnina ob upokojitvi v višini kot jo določi Sodni svet. Ni nezakonita določitev odpravnine na podlagi bruto zneska zadnje plače. Določbe o osnovi za obračun odpravnine ob upokojitvi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in Splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki določajo kot osnovo čisto plačo niso relevantne za določanje osnove za obračun odpravnine ob upokojitvi sodnikov.