73. člen ZS
Če predsednik sodišča višje stopnje na podlagi podatkov o poslovanju sodišča nižje stopnje, vložene nadzorstvene pritožbe, rokovnega predloga ali drugih podatkov oceni, da je bila ali bi lahko bila kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ali da niso bila ali bi lahko ne bila spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev, zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb ali druga pravila procesnega vodstva, lahko odredi pregled poslovanja v zadevi pri sodišču nižje stopnje. Ta pregled se lahko odredi v zadevi, v kateri je že bilo ali še ni bilo pravnomočno odločeno. Predsednik višje stopnje mora odrediti pregled poslovanja iz prejšnjega odstavka, če prejme obrazloženo zahtevo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodnega sveta, disciplinskega tožilca, disciplinskega sodišča ali ministra, pristojnega za pravosodje. Na zahtevo predsednika višje stopnje dokončno odloči o utemeljenosti zahteve iz prejšnjega odstavka predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, o utemeljenosti zahteve predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa sodni svet. Predsednik sodišča višje stopnje z odredbo določi sodnika, ki opravi pregled poslovanja in ki ne sme opravljati funkcije na sodišču, na katerem se vodi zadeva, v kateri se odredi ta pregled. O pregledu poslovanja se sestavi poročilo, v katerem se navedejo zlasti potek reševanja zadeve, razlogi in ocena morebitnih nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena ter ugotovitve pregleda in morebitni sprejeti ukrepi. Poročilo o pregledu poslovanja predsednik sodišča višje stopnje predloži predsedniku sodišča, na katerem je bil opravljen pregled, če je bil opravljen na zahtevo, pa tudi vlagatelju zahteve. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodnega sveta, disciplinski tožilec ali disciplinsko sodišče, minister, pristojen za pravosodje, predsednik sodišča višje stopnje in predsednik sodišča, na katerem je bil opravljen pregled, lahko podatke oziroma ugotovitve iz poročila uporabijo za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov po določbah tega zakona, zakona, ki ureja sodniško službo, zakona, ki ureja sodni svet, in zakona, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zlasti glede ocene sodniške službe, postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika, za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov na podlagi drugih zakonskih pristojnosti ali obveznosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, zlasti glede ocene službe državnega tožilca ali postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti državnega tožilca.
- VSK Sodba II Kp 70107/2019Višje sodišče v Kopru · 2024
V konkretnem primeru je storilec porezal posamezne veje trte in vrtnic, odlomil vejo dreveza, porezal grm pušpana in porezal posamezne rože, oškodovanec in njegova žena pa sta tudi pojasnila, da rastline kljub novim poganjkom niso tako velike, kot so bile pred poškodovanjem, da niso cvetele in sadeži niso dozoreli, kar pomeni, da so rastline za lastnika izgubile funkcionalno in estetsko vrednost. Za obstoj kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 torej ni pomembno, ali se poškodovana stvar kasneje popravi in tako ravnanje storilca ustreza pojmu poškodovanja stvari. Glede na ugotovljene okoliščine (dokaz je pridobljen s strani zasebnika) je v zvezi z dopustnostjo takšnega dokaza potrebno opraviti tehtanje med dvema prizadetima ustavnima pravicama (t.i. test sorazmernosti) in sicer med pravico do (informacijske) zasebnosti ter pravico do osebne oziroma premoženjske varnosti. Na vprašanje, kdaj je zasebnosti potrebno zagotoviti pravno varstvo, nudi odgovor t.i. koncept pričakovane zasebnosti. Za pritožnika pa je v zvezi s posnetki varnostnih kamer sporno tudi ravnanje sodišča prve stopnje, ki je na pobudo izvedenca zaradi primerjave p
- VSM Sklep III Cp 677/2023Višje sodišče v Mariboru · 2023
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku 30-dnevnega roka. V obravnavanem primeru niso bili niti zatrjevani, še manj izkazani, tehtni razlogi, na podlagi katerih bi lahko sodišče upoštevalo prepozno pritožbo. Prav tako ni bil izpolnjen pogoj, da niso prizadete pravice drugih udeležencev, niti ni bilo podano njihovo soglasje
- VSM sodba I Cp 179/2008Višje sodišče v Mariboru · 2009
Ugotovitve sodišča prve stopnje so pravilne, pravilna je tudi odločitev. V tem pravdnem postopku bi lahko tožnik zahteval tako odškodnino po 26. členu URS in 179. členu OZ, kakor tudi pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine iz 1. točke drugega odstavka 15. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ZVPSBNO (Ur. l. RS, št. 48/2006 in 117/2006).
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 12. 5. 2017 · trenutno
- 2. 8. 2013 – 11. 5. 2017
- 10. 5. 2011 – 1. 8. 2013
- 19. 5. 2006 – 9. 5. 2011
- 6. 4. 2000 – 18. 5. 2006
- 20. 4. 1994 – 5. 4. 2000
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 1. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba II Kp 70107/2019Višje sodišče v Kopru · 25. 1. 2024
V konkretnem primeru je storilec porezal posamezne veje trte in vrtnic, odlomil vejo dreveza, porezal grm pušpana in porezal posamezne rože, oškodovanec in njegova žena pa sta tudi pojasnila, da rastline kljub novim poganjkom niso tako velike, kot so bile pred poškodovanjem, da niso cvetele in sadeži niso dozoreli, kar pomeni, da so rastline za lastnika izgubile funkcionalno in estetsko vrednost. Za obstoj kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 torej ni pomembno, ali se poškodovana stvar kasneje popravi in tako ravnanje storilca ustreza pojmu poškodovanja stvari. Glede na ugotovljene okoliščine (dokaz je pridobljen s strani zasebnika) je v zvezi z dopustnostjo takšnega dokaza potrebno opraviti tehtanje med dvema prizadetima ustavnima pravicama (t.i. test sorazmernosti) in sicer med pravico do (informacijske) zasebnosti ter pravico do osebne oziroma premoženjske varnosti. Na vprašanje, kdaj je zasebnosti potrebno zagotoviti pravno varstvo, nudi odgovor t.i. koncept pričakovane zasebnosti. Za pritožnika pa je v zvezi s posnetki varnostnih kamer sporno tudi ravnanje sodišča prve stopnje, ki je na pobudo izvedenca zaradi primerjave p
- VSM Sklep III Cp 677/2023Višje sodišče v Mariboru · 3. 10. 2023
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku 30-dnevnega roka. V obravnavanem primeru niso bili niti zatrjevani, še manj izkazani, tehtni razlogi, na podlagi katerih bi lahko sodišče upoštevalo prepozno pritožbo. Prav tako ni bil izpolnjen pogoj, da niso prizadete pravice drugih udeležencev, niti ni bilo podano njihovo soglasje
- VSM sodba I Cp 179/2008Višje sodišče v Mariboru · 10. 2. 2009besedilo 2006–2011
Ugotovitve sodišča prve stopnje so pravilne, pravilna je tudi odločitev. V tem pravdnem postopku bi lahko tožnik zahteval tako odškodnino po 26. členu URS in 179. členu OZ, kakor tudi pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine iz 1. točke drugega odstavka 15. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ZVPSBNO (Ur. l. RS, št. 48/2006 in 117/2006).
- VDSS VDS sklep Pdp 311/2004Višje delovno in socialno sodišče · 22. 4. 2004besedilo 2000–2006
Dalj časa trajajoč postopek pred sodiščem ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja se zagotavlja v upravnem sporu na podlagi 2. odst. 157. čl. Ustave R Slovenije v zvezi s 3. odst. 1. čl. Zakona o upravnih sporih oz. z nadzorstveno pritožbo (72. in 73. čl. Zakona o sodiščih). Smisel sodnega varstva zoper še trajajoče kršitve je prav v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje. Ko je postopek pred sodiščem končan, pa kršenja te pravice de more več biti in ga zato tudi ni mogoče več preprečevati, zaradi česar sodno varstvo po 2. odst. 157. čl. Ustave kot subsidiarno ne pride več v poštev. Tudi ugotovitve pristojnega sodišča o sojenju, ki ni bilo zagotovljeno brez nepotrebnega odlašanja, ne pomenijo, da bi bila iz tega razloga nezakonita tudi izpodbijana sodba.