iuris
Člen je črtan in nima več besedila. Odločbe spodaj se nanašajo na besedilo, ki je veljalo pred črtanjem; če so na voljo starejše različice, jih izberete pod »Različice besedila«.
§ zakonZakon o sodiščih · ZS · velja od 28. 4. 1994

66. člen ZS

(črtan)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 5. 6. 2026Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba in sklep U 12/2025-42Vrhovno sodišče RS · 2026

    Sodni svet mora v vsakem posameznem primeru glede na dejstva in okoliščine konkretnega primera presoditi, ali je kršitev oziroma dopustitev kršitve predpisov po svoji teži in pomenu taka, da utemeljuje izrek sankcije razrešitve. Na ta način mu je zakonodajalec prepustil določeno polje lastne presoje, da lahko ob upoštevanju vseh bistvenih okoliščin konkretnega primera odloči na najprimernejši način. Glede na navedeno je kršitev oziroma dopustitev kršitve predpisov v zvezi z dodeljevanjem zadev, ki ima za posledico razrešitev predsednika sodišča, nedoločen pravni pojem. Nedoločen pravni pojem je namreč usmerjen na opredeljevanje dejanskega stanu v pravni normi. Diskrecijski pravici se približuje, kolikor ima upravni organ pri uporabi (napolnjevanju vsebine) nedoločenega pravnega pojma določeno polje proste presoje. Po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZS se predsednika sodišča razreši funkcije predsednika, če krši ali dopusti kršitev predpisov v zvezi z dodeljevanjem zadev. To pomeni, da se njegova odgovornost vzpostavi na podlagi ugotovljenih kršitev teh predpisov. Predsednik sodišča je namreč kot nosilec obveznosti (dolžnosti) za svoje ravnanje pravno odgovoren, saj je z

  • VSRS Sodba U 479/95Vrhovno sodišče RS · 2000

    Dejansko opravljanje vodstvene funkcije namestnika predsednika okrajnega sodišča še ne daje zakonske podlage, da bi bil tožnik pri uvrstitvi v plačilni razred lahko obravnavan kot imenovani namestnik predstojnika.

  • VSRS Sodba U 1277/94Vrhovno sodišče RS · 1997

    Ker tožnik kot namestnik vodje enote po prejšnjih predpisih ni bil upravičen do dodatka na vodstveno funkcijo, po novem zakonu pa se njegova funkcija ni mogla analogno šteti kot funkcija namestnika predstojnika, je odločitev tožene stranke, ko pri uvrstitvi v plačilni razred ni upoštevala določbe 3. odstavka 47. člena ZS, pravilna.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 20. 5. 2024
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 6. 4. 2000 · trenutno
  2. 20. 4. 1994 – 5. 4. 2000

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 6. 2026
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSRS Sodba in sklep U 12/2025-42
    Vrhovno sodišče RS · 5. 6. 2026

    Sodni svet mora v vsakem posameznem primeru glede na dejstva in okoliščine konkretnega primera presoditi, ali je kršitev oziroma dopustitev kršitve predpisov po svoji teži in pomenu taka, da utemeljuje izrek sankcije razrešitve. Na ta način mu je zakonodajalec prepustil določeno polje lastne presoje, da lahko ob upoštevanju vseh bistvenih okoliščin konkretnega primera odloči na najprimernejši način. Glede na navedeno je kršitev oziroma dopustitev kršitve predpisov v zvezi z dodeljevanjem zadev, ki ima za posledico razrešitev predsednika sodišča, nedoločen pravni pojem. Nedoločen pravni pojem je namreč usmerjen na opredeljevanje dejanskega stanu v pravni normi. Diskrecijski pravici se približuje, kolikor ima upravni organ pri uporabi (napolnjevanju vsebine) nedoločenega pravnega pojma določeno polje proste presoje. Po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZS se predsednika sodišča razreši funkcije predsednika, če krši ali dopusti kršitev predpisov v zvezi z dodeljevanjem zadev. To pomeni, da se njegova odgovornost vzpostavi na podlagi ugotovljenih kršitev teh predpisov. Predsednik sodišča je namreč kot nosilec obveznosti (dolžnosti) za svoje ravnanje pravno odgovoren, saj je z

  • VSRS Sodba U 479/95
    Vrhovno sodišče RS · 9. 3. 2000besedilo 1994–2000

    Dejansko opravljanje vodstvene funkcije namestnika predsednika okrajnega sodišča še ne daje zakonske podlage, da bi bil tožnik pri uvrstitvi v plačilni razred lahko obravnavan kot imenovani namestnik predstojnika.

  • VSRS Sodba U 1277/94
    Vrhovno sodišče RS · 21. 8. 1997besedilo 1994–2000

    Ker tožnik kot namestnik vodje enote po prejšnjih predpisih ni bil upravičen do dodatka na vodstveno funkcijo, po novem zakonu pa se njegova funkcija ni mogla analogno šteti kot funkcija namestnika predstojnika, je odločitev tožene stranke, ko pri uvrstitvi v plačilni razred ni upoštevala določbe 3. odstavka 47. člena ZS, pravilna.