33. člen ZS
V personalne svete okrožnih sodišč izvolijo sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo skupaj več kot petdeset sodnikov, izmed sebe šest sodnikov, od tega tri okrajne, ki jih kandidirajo in volijo sodniki na okrajnih sodiščih, in tri okrožne, ki jih kandidirajo in volijo sodniki na okrožnem sodišču. V personalne svete, okrožnih sodišč izvolijo sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo manj kot petdeset sodnikov, izmed sebe štiri sodnike, od tega dva okrajna in dva okrožna sodnika. Pri specializiranih sodiščih, ki imajo položaj okrožnih sodišč, so personalni sveti sestavljeni samo iz sodnikov specializiranega sodišča tega položaja in so sestavljeni iz predsednika sodišča in dveh članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe. V personalne svete višjih in vrhovnega sodišča izvolijo sodniki teh sodišč izmed sebe štiri sodnike. Sodniki, ki so na delu na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, imajo pravico voliti člane personalnega sveta vrhovnega sodišča, ne morejo pa biti izvoljeni v personalni svet tega sodišča. Članom personalnih svetov višjih in vrhovnega sodišča za udeležbo na sejah personalnega sveta pripada sejnina v višini, ki jo določi sodni svet ob soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.
- VSRS Sklep I Up 97/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Za izdajo oziroma izdelavo ocene sodniške službe ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Z oceno sodniške službe se samo po sebi (še) ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožeče stranke. Oceno sodniške službe izdela Personalni svet na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) kot poseben organ sodne veje oblasti v smislu določil 30. do 35. člena Zakona o sodiščih (ZS) in torej ni izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da izpodbijana odločba tudi ni mogla biti izdana v upravno pravnem razmerju, zaradi česar ne uživa sodnega varstva v upravnem sporu. Pri izdelavi ocene sodniške službe gre za dejavnost strokovne narave, ki se izvaja po pravilih stroke in v skladu s kriteriji, ki jih taksativno določa prvi odstavek 29. člena ZSS, tako da na podlagi ugotovljenih dejanskih podatkov obsega strokovne ugotovitve.
- VSRS Sklep X Ips 83/2011Vrhovno sodišče RS · 2011
Z izpodbijano odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni bilo poseženo v revidentkino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku odmere in vračila nadomestila, v tem postopku pa tudi ne varuje svojega pravnega interesa, kot je bilo že pojasnjeno, temveč le dejanski interes, to je pridobiti čim več sredstev v občinski proračun. Čeprav sta drugostopni organ in sodišče prve stopnje v tem postopku revidentki priznala pravni interes za sodelovanje v postopku odmere in vračila nadomestila, to dejstvo ne spreminja stališča Vrhovnega sodišča, ki ga je to zavzelo v dosedanji upravnosodni praksi, in tudi ne more vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 3. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 97/2011Vrhovno sodišče RS · 21. 3. 2012
Za izdajo oziroma izdelavo ocene sodniške službe ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Z oceno sodniške službe se samo po sebi (še) ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožeče stranke. Oceno sodniške službe izdela Personalni svet na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) kot poseben organ sodne veje oblasti v smislu določil 30. do 35. člena Zakona o sodiščih (ZS) in torej ni izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da izpodbijana odločba tudi ni mogla biti izdana v upravno pravnem razmerju, zaradi česar ne uživa sodnega varstva v upravnem sporu. Pri izdelavi ocene sodniške službe gre za dejavnost strokovne narave, ki se izvaja po pravilih stroke in v skladu s kriteriji, ki jih taksativno določa prvi odstavek 29. člena ZSS, tako da na podlagi ugotovljenih dejanskih podatkov obsega strokovne ugotovitve.
- VSRS Sklep X Ips 83/2011Vrhovno sodišče RS · 21. 4. 2011
Z izpodbijano odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni bilo poseženo v revidentkino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku odmere in vračila nadomestila, v tem postopku pa tudi ne varuje svojega pravnega interesa, kot je bilo že pojasnjeno, temveč le dejanski interes, to je pridobiti čim več sredstev v občinski proračun. Čeprav sta drugostopni organ in sodišče prve stopnje v tem postopku revidentki priznala pravni interes za sodelovanje v postopku odmere in vračila nadomestila, to dejstvo ne spreminja stališča Vrhovnega sodišča, ki ga je to zavzelo v dosedanji upravnosodni praksi, in tudi ne more vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.