28. člen ZS

Ne drži navedba stranke z interesom, da bi morala tožnica poleg izpodbijane odločbe nujno izpodbijati tudi odločbo o imenovanju druge kandidatke na sodniško mesto višjega sodnika, četudi sta bili obe odločbi izdani na podlagi istega razpisa za dve prosti sodniški mesti. Iz 36. člena ZSSve, ki predstavlja osnovni okvir spora, in tudi iz drugih za odločitev relevantnih določb ne izhaja zahteva po izpodbijanju celotnega razpisnega postopka. Da je treba izpodbijati obe odločbi, ni mogoče izpeljati niti iz pravnega pouka v obvestilu o neizbiri, da je zoper odločbi dopusten upravni spor. Tožnica je kot neizbrani kandidat svoje sodno varstvo dopustno omejila na izpodbijanje le ene odločbe, medtem ko je druga odločba postala dokončna in pravnomočna. Predmet tovrstnih sporov ni preverjanje, ali je vlagatelj tožbe po katerem od kriterijev ali po vseh kriterijih iz 28. člena ZSS uspešnejši od izbranega kandidata. Prav tako diskrecijska presoja Sodnega sveta ne more biti predmet preverjanja v dokaznem postopku pred sodiščem.

Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Te pravice med drugim nima oseba, ki vloži revizijo za stranko brez ustreznega pooblastila. Revizijo je za toženo stranko vložil (podpisal) podpredsednik sodnega sveta. Ob tem pa ni zatrjeval ne izkazal odsotnosti predsednice sodnega sveta, niti ni predložil njenega morebitnega pooblastila za vložitev revizije v konkretni zadevi, ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.

Ne v 40. členu ZSS, ki določa razloge za mirovanje sodniške funkcije, ne v drugih določbah ZSS in tudi ne v ZS ni določeno, da bi odločanje o mirovanju sodniške funkcije predstavljalo upravno (javnopravno) zadevo (o kateri odloča sodni svet), zato tožnica neutemeljeno ugovarja neizdaji odločbe. Delo pravnika lingvista v prevajalskem in redakcijskem oddelku Sodišča EU ni primerljivo z delom oseb, navedenimi v 40. členu ZSS.

Tožnica je zoper sporno odločitev predsednika sodišča vložila pritožbo pri Sodnem svetu, slednji pa je o njeni pritožbi odločal na 42. seji dne 26. 5. 2011. Predmetna tožba je bil vložena februarja 2011, kar pomeni, da je tožnica tožbo vložila zoper akt, ki še ni postal dokončen, kar pomeni, da je bila v konkretnem primeru tožba na vložena prezgodaj, zaradi česar jo je moralo sodišče, ob upoštevanju podatka, da je tožnica sledila določbi 25. člena ZSS in 5. alinei prvega odstavka 28. člena ZS, zavreči.

O uvrstitvi v plačni razred sodnika je potrebno odločiti z odločbo. Tudi za zadeve sodne uprave velja, da če se odloči o pravici, obveznosti, ali pravni koristi „osebe“, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku. Sodnik ni javni uslužbenec. Zaradi posebnega položaja sodstva in zlasti posebne vloge Sodnega sveta kot ustavne institucije sui generis, ZSS v 25. členu kot specialni predpis določa, da se sodnik zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred lahko pritoži in o pritožbi odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Tudi ZS določa, da je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred. V konkretnem primeru je tožba na Upravno sodišče vložena prezgodaj, saj tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zaradi česar je sodišče v prvi točki izreka tožbo zavrglo. Glede na pravni pouk izpodbijanega sklepa je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da ima tožnik v osmih dneh od prejema tega sklepa pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijano odločbo na Sodni Svet, kot je to sicer določeno v 25. členu ZSS.

Ker gre v upravnem postopku za odločanje o tožnikovi zakonski pravici ter ob dejstvu, da se tudi dodatke na delovno dobo šteje za obvezni sestavni del plače, je to tožnikova zakonska pravica, ki mu zagotavlja njegov neodvisen položaj. Zato je tožena stranka dolžna odločati o utemeljenosti pritožbe tožnika proti odločbi o plači.

Sodni svet je vezan na oceno sodniške službe in je ne more spreminjati, le negativna ocena iz 1. točke 32. člena ZSS je podvržena njegovi potrditvi, a tudi te ne more sam spreminjati, kar pomeni, da lahko, če ne ocene ne potrdi, kvečjemu vrne zadevo v ponovni postopek ocenjevanja sodniške službe pristojnemu personalnemu svetu, med tem ko za nobeno od drugih ocen iz 32. člena niti takega zakonskega pooblastila nima in mora pozitivno oceno upoštevati. Z akonodajalec sicer res ni postavil kakršne koli hierarhije med kriteriji iz 29. člena ZSS. Vendar pa je sodišče v upravnih sporih že večkrat zavzelo stališče, da je glede na naravo upravne ali javnopravne stvari (kadar gre npr. za strokovne odločitve tehnične ali pravno-politične narave ali za odločitve na področju ekonomske in kulturne politike) sodna presoja zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in se ne spušča v strogo presojo uporabe v zakonu postavljenih materialnih kriterijev, ampak v takih primerih uporablja test t.i. očitne (ne)razumnosti. Tudi v obravnavani zadevi gre za specifično naravo javno-pravnega odločanja, kjer ima pristojni organ za izdelavo ocene sodniške službe

Sodnik nima pravice do dostopa do sodišča oziroma sodnega varstva ter pravnega sredstva zoper oceno o sodniški službi in sklep Personalnega sodišča Vrhovnega sodišča o pritožbi zoper oceno o sodniški službi, kadar je v oceni sodniške službe ugotovljeno, da sodnik ne ustreza sodniški službi. Namen določbe 6. alineje 1. odstavka 28. člena ZS ni v tem, da bi Sodni svet odločal o zatrjevani kršitvi sodnikove zakonske pravice, ki naj bi jo pred tem storil Sodni svet pri odločanju o pritožbi sodnice zaradi zatrjevanih kršitev zakonskih pravic v postopku ocenjevanja sodniške službe.

Letni razpored sodnikov na določena pravna področja je akt sodne uprave, s katerim se zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti. Glede na navedeno tožeči stranki z razporeditvijo na določen oddelek, ne da bi se za to pridobilo njeno soglasje, ni bila kršena njena zakonska pravica niti ustavne pravice, saj niti Zakon o sodiščih, niti Zakon o sodniški službi, ne zagotavljata sodnikom opravljanja sodniške funkcije na določenem oddelku.

Potrditev negativne ocene sodniške službe ni vsebinska odločitev Sodnega sveta in zato v njegovi odločbi ni treba napisati vsebinskih razlogov za potrditev take ocene, ki pomeni hkrati tudi prenehanje sodniške funkcije. Vsebinska odločitev je v pristojnosti personalnega sveta, s potrditvijo take ocene pa Sodni svet presodi zakonitost sprejema te ocene.