124. člen ZS
Sodniki temeljnih sodišč nadaljujejo z delom do izvolitve v trajno sodniško funkcijo oziroma do izteka mandata na okrajnih oziroma okrožnih sodiščih. Sodnike iz prejšnjega odstavka razporedi na delo na okrožna oziroma okrajna sodišča sodni svet. Pri razporejanju upošteva praviloma naslednje:
1.sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na zadevah, ki po tem zakonu sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, razporedi na okrajna sodišča,
2.sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na zadevah, ki po tem zakonu sodijo v pristojnost okrožnih sodišč, razporedi na okrožna sodišča,
3.sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na zadevah, ki po tem zakonu sodijo deloma v pristojnost okrajnih, deloma v pristojnost okrožnih sodišč, razporedi na okrajna ali na okrožna sodišča v sorazmerju s številom določenih sodniških mest v teh sodiščih ter v sorazmerju z njihovo starostjo in dolžino dosedanjega opravljanja sodniške funkcije. Razporeditev iz prejšnjega odstavka se opravi v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje do 1. decembra 1994.
- VSRS Sodba I Up 563/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
Drugi odstavek 124. člena ZS določa, da Sodni svet pri razporeditvi sodnikov temeljnih sodišč na delo na okrožna oziroma okrajna sodišča praviloma upošteva vrsto zadev, na katerih so sodniki delali v zadnjem letu pred uveljavitvijo ZS, in sicer tako, da sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, razporedi na okrajna sodišča, sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrožnih sodišč, pa na okrožna sodišča. Ker se navedena merila upoštevajo le primeroma, je tožena stranka lahko upoštevala tudi druga merila, ki zasledujejo cilje ZS, in tožnika razporedila na delo na okrajno sodišče, da bi tam zagotovil tekoče oziroma normalno reševanje izvršilnih zadev.
- VSRS Sodba U 447/95Vrhovno sodišče RS · 1999
Pri uvrstitvi v plačilni razred sodnika, ki nadaljuje funkcijo po prehodnih določbah 1., 2. in 3. odstavka 107. člena ZSS na okrajnem sodišču, je treba uporabiti način, ki izhaja iz teh določb (torej 1., 2. in 3. odstavek 44. člena, 1. odstavek 47. člena in 2. odstavek 49. člena ob smiselni uporabi 26. člena tega zakona). To pomeni, da so bila štiri leta sodniške službe s tem porabljena za izhodiščni plačilni razred in pravilno odšteta.
- VSRS Sodba U 1326/94-6Vrhovno sodišče RS · 1996
Niti Zakon o sodiščih niti Zakon o sodniški službi nimata določb, po katerih bi bilo treba pri uvrstitvi v plačilni razred upoštevati načelo ohranitve višine sodnikove plače, dosežene po prejšnjih predpisih. Določba 52. člena Zakona o sodniški službi velja le za plače, določene po tem zakonu, ne pa za prejšnje plače.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 6. 2002Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 563/2001Vrhovno sodišče RS · 27. 6. 2002
Drugi odstavek 124. člena ZS določa, da Sodni svet pri razporeditvi sodnikov temeljnih sodišč na delo na okrožna oziroma okrajna sodišča praviloma upošteva vrsto zadev, na katerih so sodniki delali v zadnjem letu pred uveljavitvijo ZS, in sicer tako, da sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, razporedi na okrajna sodišča, sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrožnih sodišč, pa na okrožna sodišča. Ker se navedena merila upoštevajo le primeroma, je tožena stranka lahko upoštevala tudi druga merila, ki zasledujejo cilje ZS, in tožnika razporedila na delo na okrajno sodišče, da bi tam zagotovil tekoče oziroma normalno reševanje izvršilnih zadev.
- VSRS Sodba U 447/95Vrhovno sodišče RS · 30. 6. 1999
Pri uvrstitvi v plačilni razred sodnika, ki nadaljuje funkcijo po prehodnih določbah 1., 2. in 3. odstavka 107. člena ZSS na okrajnem sodišču, je treba uporabiti način, ki izhaja iz teh določb (torej 1., 2. in 3. odstavek 44. člena, 1. odstavek 47. člena in 2. odstavek 49. člena ob smiselni uporabi 26. člena tega zakona). To pomeni, da so bila štiri leta sodniške službe s tem porabljena za izhodiščni plačilni razred in pravilno odšteta.
- VSRS Sodba U 1326/94-6Vrhovno sodišče RS · 28. 11. 1996
Niti Zakon o sodiščih niti Zakon o sodniški službi nimata določb, po katerih bi bilo treba pri uvrstitvi v plačilni razred upoštevati načelo ohranitve višine sodnikove plače, dosežene po prejšnjih predpisih. Določba 52. člena Zakona o sodniški službi velja le za plače, določene po tem zakonu, ne pa za prejšnje plače.