85 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.
(1)Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
(2)Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ.
(3)Odločbe ustavnega sodišča so obvezne.
(1)Sedež ustavnega sodišča je v Ljubljani.
(2)Svojo organizacijo in delo ureja ustavno sodišče s poslovnikom in drugimi splošnimi akti.
Delo ustavnega sodišča je javno v skladu s tem zakonom.
(1)Udeleženci v postopku pred ustavnim sodiščem imajo pravico vpogleda v spis ves čas, ko teče postopek, druge osebe pa, če jim to dovoli predsednik ustavnega sodišča.
(2)Zoper odklonitev vpogleda v spis je v roku 3 dni od vročitve sklepa dovoljen ugovor. O ugovoru odloči ustavno sodišče na nejavni seji.
Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo dajati ustavnemu sodišču na njegovo zahtevo podatke, spise in listine na vpogled, sodišča pa tudi pravno pomoč.
O vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, ustavno sodišče glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči.
(1)Ustavno sodišče imenuje sekretarja ustavnega sodišča.
(2)Ustavno sodišče lahko imenuje direktorja služb ustavnega sodišča.
(3)Ustavno sodišče imenuje svetovalce ustavnega sodišča izmed pravnih in drugih strokovnjakov.
(4)Ustavno sodišče lahko sprejema pripravnike v skladu z zakonom.
(1)Sredstva za delo ustavnega sodišča določi državni zbor na predlog ustavnega sodišča in so sestavni del proračuna Republike Slovenije.
(2)O porabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča ustavno sodišče.
(3)Nadzor nad uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena opravlja računsko sodišče.
Za sodnika ustavnega sodišča je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.
(1)Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki ustavnega sodišča izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh let. Volitve morajo biti opravljene pred iztekom mandata prejšnjega predsednika ustavnega sodišča.
(2)V odsotnosti nadomešča predsednika ustavnega sodišča njegov namestnik, ki se izvoli na način, določen v prejšnjem odstavku.
Predsednik ustavnega sodišča obvesti predsednika republike in državni zbor o izteku mandata sodnika ustavnega sodišča najpozneje 6 mesecev pred iztekom mandata.
(1)Predsednik Republike Slovenije objavi v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega člena v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za sodnika ustavnega sodišča.
(2)Predloge je treba poslati v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Predlogi morajo biti obrazloženi, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.
(1)Predsednik republike predlaga kandidate za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča izmed možnih kandidatov, ki so predlagani na način iz prejšnjega člena, lahko pa predlaga tudi druge kandidate.
(2)Predsednik republike lahko predlaga tudi več kandidatov kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča. Vsak predlog kandidature mora biti obrazložen, priloženo mora biti tudi pisno soglasje kandidata.
(1)Sodnika ustavnega sodišča izvoli državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.
(2)Če sodnik ustavnega sodišča ni izvoljen, se opravijo nove volitve na podlagi novih kandidatur.
(3)Če je predsednik republike predlagal več kandidatov, kot se voli sodnikov ustavnega sodišča, se vrstni red kandidatov na glasovnici določi z žrebom. Če noben kandidat ni dobil predpisane večine ali če je bilo izvoljenih premalo sodnikov, se volitve ponovijo med kandidati, ki so dobili največ glasov. Glasuje se o toliko kandidatih, kot je potrebno izvoliti sodnikov ustavnega sodišča. Če tudi na ponovljenih volitvah ni izvoljeno toliko kandidatov, kot je potrebno izvoliti sodnikov ustavnega sodišča, se za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča opravijo nove volitve na podlagi novih kandidatur.
(4)Do začetka glasovanja lahko kandidat odstopi od kandidature.
Po izvolitvi poda sodnik ustavnega sodišča pred državnim zborom naslednjo prisego: "Prisegam, da bom sodil po ustavi in zakonu in po svoji vesti in si z vsemi svojimi močmi prizadeval za ustavnost in zakonitost ter za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin".
(1)Funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva:
- s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih, v organih političnih strank in v organih sindikatov,
- z delom v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih in pri nosilcih javnih pooblastil,
- s članstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug,
- z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.
(2)Z dnem začetka izvrševanja funkcije ustavnega sodnika preneha sodniku ustavnega sodišča funkcija ali delo iz prve oziroma druge alinee prejšnjega odstavka.
(3)Najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve mora izvoljeni sodnik ustavnega sodišča prenehati z opravljanjem dejavnosti iz tretje oziroma četrte alinee prvega odstavka tega člena. Če tega ne stori, mu preneha funkcija sodnika ustavnega sodišča.
(1)Izvoljeni sodnik ustavnega sodišča začne izvrševati funkcijo ustavnega sodnika po dani prisegi.
(2)Če prejšnjemu sodniku mandatna doba še ni potekla, začne izvoljeni sodnik ustavnega sodišča izvrševati funkcijo ustavnega sodnika z dnem izteka mandatne dobe prejšnjega sodnika.
(3)V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena začne izvoljeni sodnik ustavnega sodišča izvrševati funkcijo ustavnega sodnika z dnem prenehanja opravljanja nezdružljive dejavnosti.
(1)Sodnik ustavnega sodišča ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na javni obravnavi oziroma na seji.
(2)Sodnik ustavnega sodišča ne sme biti priprt, niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.
(3)O zahtevi pristojnega državnega organa za dovoljenje iz prejšnjega odstavka odloči državni zbor po predhodnem mnenju ustavnega sodišča najpozneje v 30 dneh od dneva vložitve zahteve.
(4)Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi sodniku ustavnega sodišča, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz drugega odstavka tega člena.
(1)Sodnik ustavnega sodišča se sme predčasno razrešiti:
- če to sam zahteva,
- če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti,
- zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije.
(2)Sodnik ustavnega sodišča je predčasno razrešen, ko državni zbor ugotovi, da je nastal razlog iz prejšnjega odstavka. S tem dnem mu preneha funkcija ustavnega sodnika.
(1)Sodniku ustavnega sodišča pripada službeno oblačilo, to je sodniška toga.
(2)Vrste službenih oblačil in način nošenja predpiše ustavno sodišče s poslovnikom.
(1)Ustavno sodišče odloča:
- o skladnosti zakonov z ustavo,
- o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava,
- o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni,
- o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni,
- o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi,
- o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti,
- o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi in med samimi lokalnimi skupnostmi,
- o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi,
- o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in vlado,
- o odgovornosti predsednika republike iz 109. člena ustave in predsednika vlade ter ministrov iz 119. člena ustave,
- o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank,
- o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov,
- v drugih zadevah, ki so mu naložene z zakoni.
(2)V postopku ratifikacije mednarodne pogodbe ustavno sodišče izreka mnenje o njeni skladnosti z ustavo na način, ki ga določa ta zakon.
(3)Pri odločanju o zadevah iz pristojnosti iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena odloča ustavno sodišče tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili ti akti sprejeti.
(1)Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, se začne z vložitvijo pisne zahteve predlagatelja oziroma s sklepom ustavnega sodišča o sprejetju pobude za začetek postopka.
(2)Ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, obsega tudi oceno skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava.
(1)Zahtevo lahko vložijo:
- državni zbor,
- najmanj tretjina poslancev državnega zbora,
- državni svet,
- vlada,
- sodišče, državni tožilec, Banka Slovenije, računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodijo,
- varuh človekovih pravic v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava,
- predstavniški organi lokalnih skupnosti, če so ogrožene pravice lokalnih skupnosti,
- reprezentativni sindikati za območje države, če so ogrožene pravice delavcev.
(2)Predlagatelj iz prejšnjega odstavka ni upravičen vložiti zahteve za začetek postopka za oceno predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih je sam sprejel.
(1)Vsakdo lahko da pisno pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes.
(2)Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.
Ustavno sodišče zavrže zahtevo oziroma pobudo, če niso izpolnjeni procesni pogoji iz 22., 23. in 24. člena tega zakona.
(1)Pobudo preizkusi najprej z razporedom dela določeni sodnik ustavnega sodišča, ki zbere podatke in pojasnila, potrebna za odločitev, ali naj ustavno sodišče začne postopek.
(2)Ustavno sodišče pobudo zavrne, če je očitno neutemeljena ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.
(3)O sprejetju oziroma zavrnitvi pobude odloči ustavno sodišče s sklepom z večino glasov navzočih sodnikov. Sklep o zavrnitvi pobude mora biti obrazložen.
(4)Kadar ustavno sodišče pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi.
Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, in pobudo, na podlagi katere je ustavno sodišče začelo postopek, obravnava ustavno sodišče v pripravljalnem postopku.
(1)Ustavno sodišče pošlje organu, ki je izdal predpis oziroma splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil (nasprotni udeleženec), zahtevo oziroma pobudo in sklep o sprejetju pobude ter mu določi primeren rok za odgovor oziroma za dopolnitev odgovora, če je bil odgovor že dan v postopku preizkusa pobude.
(2)Ustavno sodišče lahko pridobi potrebna pojasnila tudi od drugih udeležencev v postopku ter od državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil; lahko pridobi tudi mnenja strokovnjakov, strokovnih in drugih organizacij, zasliši priče in izvedence ter izvede druge dokaze, ali pridobi posamezne dokaze od drugih sodišč ali drugih organov.
(3)Če predlagatelj zahteve ali pobudnik v določenem roku ne da podatkov, potrebnih za nadaljevanje postopka, lahko ustavno sodišče s sklepom ustavi postopek.
Ko je pripravljalni postopek končan, ustavno sodišče odloči, ali bo zadevo obravnavalo na nejavni seji ali na javni obravnavi.
Pri odločanju o ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ustavno sodišče ni vezano na predlog iz zahteve oziroma pobude. Ustavno sodišče lahko oceni tudi ustavnost in zakonitost drugih določb istega ali drugega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, katerih ocena ustavnosti ali zakonitosti ni bila predlagana, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve.
(1)Pri odločanju o posamezni zadevi lahko ustavno sodišče sodnika ustavnega sodišča izloči ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov v postopkih pred sodišči.
(2)Ni izločitveni razlog po prejšnjem odstavku:
- sodelovanje v zakonodajnem postopku oziroma pri sprejemanju drugih spodbijanih predpisov ali splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, pred izvolitvijo za ustavnega sodnika,
- izražanje znanstvenega mnenja o pravnemu vprašanju, ki bi lahko bilo pomembno za postopek.
Takoj ko sodnik ustavnega sodišča izve za kakšen razlog svoje izločitve iz prejšnjega člena, mora prenehati z delom v tej zadevi in to sporočiti predsedniku ustavnega sodišča.
(1)Zahtevo za izločitev lahko vložijo udeleženci v postopku najpozneje do začetka javne obravnave, če je ta razpisana, sicer pa do začetka nejavne seje ustavnega sodišča, na kateri se o zadevi odloča. Zahteva mora biti obrazložena.
(2)Sodnik ustavnega sodišča, katerega izločitev se zahteva, se ima pravico izreči o navedbah v zahtevi, pri odločanju o svoji izločitvi pa ne sodeluje. O izločitvi sodnika ustavnega sodišča odloči ustavno sodišče na nejavni seji. Pri enakem številu glasov odloči glas predsedujočega.
(1)V postopku pred ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče ne odloči drugače.
(2)Če udeleženec zaradi neopravičene odsotnosti ali zaradi nepripravljenosti ali iz drugih razlogov ne da za odločanje sodišča potrebnih podatkov in je zato potrebno preložiti obravnavo, lahko ustavno sodišče sklene, da se obravnava preloži na stroške udeleženca.
(3)Vlagatelj pobude plača takso v skladu s posebnim zakonom.
(1)Ustavno sodišče obravnava zadevo na nejavni seji ali na javni obravnavi. Na nejavni seji oziroma na javni obravnavi mora biti navzoča večina vseh sodnikov ustavnega sodišča.
(2)Predsednik ustavnega sodišča lahko razpiše javno obravnavo na lastno pobudo ali na predlog udeležencev v postopku. Predsednik ustavnega sodišča mora razpisati javno obravnavo na predlog treh sodnikov.
(1)Na javno obravnavo ustavno sodišče povabi udeležence v postopku, predstavnike oziroma zastopnike in pooblaščence udeležencev v postopku in druge osebe, za katere meni, da je potrebna njihova udeležba na javni obravnavi.
(2)Izostanek udeležencev in drugih vabljenih oseb ne preprečuje ustavnemu sodišču, da izvede postopek in odloči v zadevi.
Ustavno sodišče lahko izključi javnost obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo razlogi varovanja morale, javnega reda, varnosti države ali pravic zasebnosti in osebnostnih pravic.
(1)O izključitvi javnosti odloči ustavno sodišče s sklepom, ki mora biti obrazložen.
(2)Zoper sklep o izključitvi javnosti ni pritožbe.
Ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
(1)Po končanem obravnavanju ustavno sodišče odloči na nejavni seji z odločbo.
(2)Če je potrebno, določi ustavno sodišče, kateri organ mora izvršiti odločbo in na kakšen način. Odločba mora biti obrazložena.
(3)Sodnik, ki ne soglaša z odločitvijo ali z obrazložitvijo odločbe, lahko napove ločeno mnenje, ki ga mora predložiti v roku, določenem s poslovnikom ustavnega sodišča.
(1)Na nejavni seji mora biti navzoča večina vseh sodnikov ustavnega sodišča.
(2)O glavni stvari v zadevah iz 21. člena tega zakona odloči ustavno sodišče z večino glasov vseh sodnikov. O drugih vprašanjih odloči ustavno sodišče s sklepom z večino glasov navzočih sodnikov.
(3)Predsednik in sodniki ustavnega sodišča se ne smejo vzdržati glasovanja.
Odločbe ustavnega sodišča se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije ter v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil. Po odločitvi ustavnega sodišča se objavljajo tudi njegovi sklepi.
Ustavno sodišče lahko v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo. Razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče.
Zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
(1)Protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, ustavno sodišče odpravi ali razveljavi.
(2)Ustavno sodišče odpravi protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. Odprava učinkuje za nazaj.
(3)V drugih primerih ustavno sodišče razveljavi protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. Razveljavitev učinkuje za naprej od naslednjega dne po objavi odločbe ustavnega sodišča o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga določi ustavno sodišče. V primeru razveljavitve se smiselno uporablja določba 44. člena tega zakona.
(1)Vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, nastale škodljive posledice, lahko zahteva njihovo odpravo. Če so posledice nastale s posamičnim aktom, sprejetim na podlagi odpravljenega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ima upravičeni pravico zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta pri organu, ki je odločil na prvi stopnji.
(2)Spremembo oziroma odpravo posamičnega akta iz prejšnjega odstavka lahko upravičena oseba zahteva v treh mesecih od dneva objave odločbe ustavnega sodišča, če od vročitve posamičnega akta do vložitve pobude ali zahteve ni preteklo več kot eno leto.
(3)Če so posledice nastale neposredno na podlagi predpisa ali drugega splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki ga je ustavno sodišče odpravilo, se odprava posledic zahteva od organa, ki je izdal predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil. Upravičena oseba poda zahtevo v rokih iz prejšnjega odstavka tega člena.
(4)Če ni mogoče odpraviti posledic po prejšnjih odstavkih, lahko upravičena oseba zahteva odškodnino pred sodiščem.
Če je bil zakon, drug predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, med postopkom usklajen z ustavo in zakonom oziroma je prenehal veljati, niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti, lahko ustavno sodišče ugotovi, dani bil v skladu z ustavo in zakonom. Pri podzakonskih predpisih ali splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ustavno sodišče odloči, ali ima njegova ugotovitev učinek odprave ali razveljavitve.
(1)Če ustavno sodišče oceni, da je zakon, drug predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, protiustaven ali nezakonit zato, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ne ureja ali ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve oziroma odprave, sprejme o tem ugotovitveno odločbo.
(2)Zakonodajalec oziroma organ, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, mora ugotovljeno protiustavnost oziroma nezakonitost odpraviti v roku, ki ga določi ustavno sodišče.
Določbe IV. poglavja tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopek in odločanje o drugih zadevah iz pristojnosti ustavnega sodišča, kolikor ni drugače določeno s tem zakonom.
(1)Vsakdo lahko ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.
(2)Varuh človekovih pravic lahko ob pogojih, ki jih določa zakon, vloži pred ustavnim sodiščem ustavno pritožbo v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava.
(1)Ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.
(2)Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.
(1)Ustavna pritožba se vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.
(2)Varuh človekovih pravic vloži ustavno pritožbo s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje.
(3)V posebno utemeljenih primerih lahko ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka iz prvega odstavka tega člena.
(1)V ustavni pritožbi je treba navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, in domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.
(2)Ustavna pritožba se vloži pisno. Pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo.
(3)Pritožbo s prilogami je treba vložiti v treh izvodih.
(1)Ustavno sodišče odloči v senatu treh sodnikov na nejavni seji o tem, ali bo sprejelo ustavno pritožbo v obravnavo.
(2)Če je vloga pomanjkljiva in jo ustavno sodišče ne more preizkusiti, ker ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov ali listin iz prejšnjega člena tega zakona, pozove ustavno sodišče pritožnika, da v določenem roku dopolni vlogo.
(1)Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo:
- če je ustavna pritožba prepozna, razen v primeru iz tretjega odstavka 52. člena tega zakona,
- če niso izčrpana pravna sredstva, razen v primeru iz drugega odstavka 51. člena tega zakona,
- če je ustavno pritožbo vložila neupravičena oseba,
- če pritožnik iz neupravičenih razlogov v določenem roku ne dopolni vloge v primeru iz drugega odstavka 54. člena tega zakona.
(2)Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme:
- če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali svoboščin v primeru iz 50. člena tega zakona,
- če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika.
(3)O zavrženju oziroma sprejemu ustavne pritožbe odloči senat soglasno. Zoper ta sklep ni dopustna pritožba.
(4)Če senat ustavne pritožbe ni sprejel, je ustavna pritožba sprejeta, če se za tako odločitev v 15 dneh od dneva sprejema odločitve pisno izrečejo katerikoli trije sodniki ustavnega sodišča.
Po sprejemu se ustavna pritožba pošlje organu, ki je izdal posamični akt, zoper katerega je vložena ustavna pritožba, da v določenem roku odgovori na ustavno pritožbo.
Če je ustavna pritožba sprejeta, jo obravnava ustavno sodišče praviloma na nejavni seji, lahko pa razpiše javno obravnavo.
Če je ustavna pritožba sprejeta, lahko senat ali ustavno sodišče na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo spodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Ustavno sodišče lahko zadrži tudi izvajanje zakona ali drugega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, na podlagi katerega je bil posamični akt sprejet.
(1)Ustavno sodišče z odločbo ustavno pritožbo kot neutemeljeno zavrne ali pa ji ugodi in posamični akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odločanje.
(2)Če ugotovi, da odpravljeni posamični akt temelji na protiustavnem predpisu ali splošnem aktu, izdanem za izvrševanje javnih pooblastil, tega lahko odpravi ali razveljavi ob uporabi določb IV. poglavja tega zakona.
(1)Če ustavno sodišče odpravi posamični akt, lahko odloči tudi o sporni pravici oziroma svoboščini, če je to nujno zaradi odprave posledic, ki so na podlagi odpravljenega posamičnega akta že nastale ali če to terja narava ustavne pravice oziroma svoboščine, in če je na podlagi podatkov v spisu možno odločiti.
(2)Odločbo iz prejšnjega odstavka izvrši organ, ki je pristojen za izvršitev posamičnega akta, ki ga je ustavno sodišče odpravilo in nadomestilo s svojo odločbo. Če po veljavnih predpisih ni pristojnega organa, ga določi ustavno sodišče.
(1)Zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi in o sporu glede pristojnosti med državnim zborom, predsednikom republike in vlado lahko prizadeti organ vloži v roku 90 dni od dneva, ko je zvedel, da je drug organ posegel v njegovo pristojnost ali jo prevzel.
(2)Če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, lahko zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.
(3)Pobudo za rešitev spora o pristojnosti lahko vloži tudi stranka v postopku, zaradi katerega je prišlo do spora o pristojnosti.
(4)Ustavno sodišče z odločbo ugotovi, kateri organ je pristojen, lahko pa tudi razveljavi oziroma odpravi predpis, splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega protiustavnost ali nezakonitost je pri tem ugotovilo.
Za spore glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi in med samimi lokalnimi skupnostmi se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
(1)Državni zbor odloča o obtožbi zoper predsednika republike z večino glasov vseh poslancev. Sklep o obtožbi pošlje predsednik državnega zbora predsedniku ustavnega sodišča.
(2)Sklep o obtožbi zoper predsednika republike mora vsebovati opis zatrjevane kršitve ustave oziroma hujše kršitve zakona in predlog dokazov o kršitvi ustave oziroma hujše kršitve zakona.
(3)V času od razpisa volitev za predsednika republike pa do razglasitve volilnih rezultatov za predsednika republike ni dopustno vložiti sklepa o obtožbi zoper predsednika republike.
(1)Sklep o obtožbi pošlje ustavno sodišče predsedniku republike, ki lahko na obtožbo odgovori.
(2)Ustavno sodišče opravi javno obravnavo, na kateri od državnega zbora pooblaščeni predstavnik zastopa obtožbo.
(3)Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko ustavno sodišče odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije.
(4)Na javni obravnavi ima pravico biti navzoč predsednik republike.
(1)Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega.
(2)Če ustavno sodišče ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku republike preneha funkcija. Odločitev o utemeljenosti obtožbe in odločitev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov.
(3)Če je zoper predsednika republike uveden kazenski postopek, lahko ustavno sodišče počaka s svojo odločitvijo do odločitve v kazenskem postopku.
(4)Če predsednik republike med postopkom odstopi oziroma če mu preneha mandat, ustavno sodišče ustavi postopek. Ustavno sodišče postopek nadaljuje, če obtoženi ali državni zbor to zahteva.
Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo v postopku obtožbe zoper predsednika vlade ali ministra.
V postopku ugotavljanja odgovornosti predsednika republike, predsednika vlade ali ministrov se ustavno sodišče o vprašanjih, ki niso urejena v določbah tega poglavja, ravna po načelih kazenskega postopka, ki so določena v ustavi in zakonu.
(1)Vsakdo lahko da pobudo, predlagatelji iz 23. člena tega zakona pa zahtevo za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank.
(2)V pobudi ali zahtevi morajo biti navedeni sporni akti oziroma dejanske okoliščine protiustavnega delovanja politične stranke.
(3)Ustavno sodišče protiustaven akt politične stranke z odločbo razveljavi, protiustavno delovanje politične stranke pa prepove z odločbo.
(4)Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko ustavno sodišče odredi izbris politične stranke iz registra.
(1)Proti odločitvi državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov lahko vloži pritožbo na ustavno sodišče vsak kandidat ali predstavnik liste kandidatov, ki je v skladu z zakonom o volitvah v državni zbor vložil pritožbo na državni zbor zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov.
(2)Rok za vložitev pritožbe iz prejšnjega odstavka je 8 dni od dneva odločitve državnega zbora.
(3)Če ustavno sodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena in da je odločitev državnega zbora v nasprotju z ustavo ali zakonom, razveljavi odločitev državnega zbora in odloči, ali se poslanski mandat potrdi ali ne.
Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora daje ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Mnenje sprejme ustavno sodišče na nejavni seji.
Predsednik ustavnega sodišča ima pravico do plače in funkcijskega dodatka v višini, ki se določi za predsednika državnega zbora. Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do plače in funkcijskega dodatka v višini, ki se določi za podpredsednika državnega zbora. V sorazmerju s plačo sodnika ustavnega sodišča določi ustavno sodišče plačo sekretarju ustavnega sodišča.
Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do nadomestila plače v višini plače za čas letnega dopusta in za prvih 30 dni zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe.
Sodniku ustavnega sodišča se šteje čas opravljanja funkcije v delovno dobo. Sodnik ustavnega sodišča je v času opravljanja funkcije socialno zavarovan po predpisih o socialnem zavarovanju, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju.
(1)Sodnik ustavnega sodišča ima pravico:
- do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela,
- do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja),
- do regresa za prehrano med delom,
- do regresa za letni dopust,
- do nadomestila za ločeno življenje,
- do povračila stroškov prevoza ob dela prostih dnevih iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj,
- do povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj,
- do povračila stroškov za izobraževanje,
- do jubilejne nagrade,
- do odpravnine ob odhodu v pokoj.
(2)Pogoje in višino prejemkov in povračil iz prejšnjega odstavka določi ustavno sodišče.
(1)Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do letnega dopusta v trajanju 40 delovnih dni.
(2)Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do izrednega plačanega dopusta do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih razlogov.
(3)V izjemnih primerih se lahko sodniku ustavnega sodišča odobri izredni dopust do 30 dni v koledarskem letu.
(4)Primere in pogoje iz prejšnjih odstavkov določi ustavno sodišče.
Sodnik ustavnega sodišča, ki je do izvolitve opravljal funkcijo sodnika sodišča ali drugo trajno funkcijo v državnem organu, ima po prenehanju funkcije sodnika ustavnega sodišča pravico nadalje opravljati prejšnjo funkcijo, če izpolnjuje pogoje za opravljanje te funkcije in če v treh mesecih po prenehanju funkcije sodnika ustavnega sodišča sporoči pristojnemu organu, da želi nadalje opravljati prejšnjo funkcijo.
Sodnik ustavnega sodišča, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju v državnem organu oziroma v javnem podjetju in javnem zavodu, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju funkcije sodnika ustavnega sodišča vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.
(1)Sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja funkcije sodnika ustavnega sodišča.
(2)Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje še za eno leto.
(3)Čas iz prejšnjih dveh odstavkov se šteje sodniku ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju. Če ima v tem času pravico do letnega dopusta, mu pripada tudi regres za letni dopust, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.
(1)Za pravice sekretarja ustavnega sodišča do nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil ter o drugih pravicah se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih.
(2)Za pravice direktorja služb ustavnega sodišča in svetovalcev ustavnega sodišča do plače, nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil ter o drugih pravicah se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo te pravice za delavce v državnih organih.
(3)Za pravice drugih delavcev ustavnega sodišča do plače, nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil ter o drugih pravicah se smiselno uporabljajo predpisi o delavcih v državnih organih.
(1)Določbi 12. in 13. člena tega zakona se smiselno uporabljata tudi za predlaganje kandidatov iz Republike Slovenije za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice.
(2)Kandidate iz Republike Slovenije za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice določi državni zbor ob smiselni uporabi določbe 14. člena tega zakona.
Postopki, začeti do uveljavitve tega zakona, se nadaljujejo po določbah tega zakona, s tem da predlagatelji po prejšnjih predpisih obdržijo položaj predlagatelja.
Ustavne pritožbe, vložene do uveljavitve tega zakona, se štejejo kot pravočasne, dovoljene so zoper posamične akte, izdane po uveljavitvi ustave Republike Slovenije.
Do ustanovitve računskega sodišča opravlja nadzor nad uporabo sredstev za financiranje ustavnega sodišča Služba družbenega knjigovodstva Slovenije.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati zakon o postopku pred ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76), zakon o plačah sodnikov ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 10/93) in 8. člen zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-03/93-2/4 Ljubljana, dne 8. marca 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r.