16.c člen ZRLI
Pobuda in zahteva vsebujeta referendumsko vprašanje, ki se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon … (navesti naslov zakona), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …?«.
- UPRS Sodba II U 191/2020-21Upravno sodišče RS · 2020
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma mora biti vložena v skladu s 47. členom ZLS, kot razlog zanjo pa ob izpolnitvi z zakonom in statutom določenih pogojev zadošča izražena želja pobudnikov, da se o določeni referendumski materiji izrečejo volivci neposredno. Nepravilno je torej stališče v izpodbijanem aktu, da razlogi za referendum, ki jih navajajo pobudniki, niso formalno ustrezni, ker gre za navajanje subjektivnih razlogov in občutij. Končno obliko referendumskega vprašanja določi občinski svet, pri tem pa je treba upoštevati tudi določbo 20. člena ZRLI, ki predsedniku občinskega sveta nalaga, da referendumsko vprašanje v soglasju z vlagateljem pobude ustrezno popravi. Naloga vseh organov pri tem namreč je, da zaradi zagotavljanja ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v okviru svojih pristojnosti storijo vse potrebno, da se volivcem omogoči neposredna oblika sodelovanja pri odločanju v obliki referenduma. Iz tega razloga mora biti tudi poziv na odpravo neskladnosti zahteve za razpis referenduma z zakonom oziroma statutom natančen, določen in konkreten, tako da se pobudnike določno opozori na to, kaj morajo storiti, da bo njihov
- UPRS sodba in sklep IV U 12/2011Upravno sodišče RS · 2011
Tožnik je vložil pobudo za razpis referenduma, ki je bila pravilno in zakonsko obravnavna po določbah ZRLI in mu je bilo sodelovanje pri upravljanju javnih zadev omogočeno, zato ni bilo poseženo v tožnikovo ustavno pravico glede 44. člena URS in je tudi imel možnost sodelovati v postopku zakonodajnega referenduma.
- UPRS sodba I U 634/2010Upravno sodišče RS · 2010
Tudi obvezna razlaga predpisa je lahko predmet referendumskega odločanja, saj je obvezna razlaga predpisa za naslovnike pravne norme obvezna, torej zavezujoča. Obvezna razlaga občinskega odloka je prav tako obvezna za naslovnike pravne norme, kot tudi obvezna razlaga zakona, ki jo sprejme državni zbor. Iz navedenega razloga je predmet referenduma lahko tudi obvezna razlaga odloka. Referendumsko vprašanje mora biti postavljeno v trdilni obliki, saj 16. c člen ZRLI odločno navaja, kako naj se glasi referendumsko vprašanje. Referendumsko vprašanje in obrazložitev morata biti skladna. Obrazložitev mora pojasnjevati vprašanje, saj je prav v tem smisel obrazložitve. Če temu ni tako, gre za tehnično pomanjkljivost, ki jo lahko tožeča stranka popravi ob pozivu na odpravo neskladnosti.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 7. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 191/2020-21Upravno sodišče RS · 30. 7. 2020besedilo 2007–2024
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma mora biti vložena v skladu s 47. členom ZLS, kot razlog zanjo pa ob izpolnitvi z zakonom in statutom določenih pogojev zadošča izražena želja pobudnikov, da se o določeni referendumski materiji izrečejo volivci neposredno. Nepravilno je torej stališče v izpodbijanem aktu, da razlogi za referendum, ki jih navajajo pobudniki, niso formalno ustrezni, ker gre za navajanje subjektivnih razlogov in občutij. Končno obliko referendumskega vprašanja določi občinski svet, pri tem pa je treba upoštevati tudi določbo 20. člena ZRLI, ki predsedniku občinskega sveta nalaga, da referendumsko vprašanje v soglasju z vlagateljem pobude ustrezno popravi. Naloga vseh organov pri tem namreč je, da zaradi zagotavljanja ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v okviru svojih pristojnosti storijo vse potrebno, da se volivcem omogoči neposredna oblika sodelovanja pri odločanju v obliki referenduma. Iz tega razloga mora biti tudi poziv na odpravo neskladnosti zahteve za razpis referenduma z zakonom oziroma statutom natančen, določen in konkreten, tako da se pobudnike določno opozori na to, kaj morajo storiti, da bo njihov
- UPRS sodba in sklep IV U 12/2011Upravno sodišče RS · 9. 2. 2011besedilo 2007–2024
Tožnik je vložil pobudo za razpis referenduma, ki je bila pravilno in zakonsko obravnavna po določbah ZRLI in mu je bilo sodelovanje pri upravljanju javnih zadev omogočeno, zato ni bilo poseženo v tožnikovo ustavno pravico glede 44. člena URS in je tudi imel možnost sodelovati v postopku zakonodajnega referenduma.
- UPRS sodba I U 634/2010Upravno sodišče RS · 11. 6. 2010besedilo 2007–2024
Tudi obvezna razlaga predpisa je lahko predmet referendumskega odločanja, saj je obvezna razlaga predpisa za naslovnike pravne norme obvezna, torej zavezujoča. Obvezna razlaga občinskega odloka je prav tako obvezna za naslovnike pravne norme, kot tudi obvezna razlaga zakona, ki jo sprejme državni zbor. Iz navedenega razloga je predmet referenduma lahko tudi obvezna razlaga odloka. Referendumsko vprašanje mora biti postavljeno v trdilni obliki, saj 16. c člen ZRLI odločno navaja, kako naj se glasi referendumsko vprašanje. Referendumsko vprašanje in obrazložitev morata biti skladna. Obrazložitev mora pojasnjevati vprašanje, saj je prav v tem smisel obrazložitve. Če temu ni tako, gre za tehnično pomanjkljivost, ki jo lahko tožeča stranka popravi ob pozivu na odpravo neskladnosti.