7. člen ZPDI
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, vloži prijavo za opravljanje pripravništva pri predsedniku tistega višjega sodišča, na območju katerega želi opravljati pripravništvo. Prijavi za opravljanje sodniškega pripravništva, ki vsebuje vsaj osebno ime, rojstni datum in naslov prebivališča, mora priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena tega zakona, razen dokazil o državljanstvu in poslovni sposobnosti, ki ju za državljane Republike Slovenije zaradi ugotavljanja pogojev iz 6. člena tega zakona pridobi predsednik višjega sodišča brezplačno pri upravljavcu matičnega registra na podlagi neposrednega elektronskega dostopa, tako da navede osebno ime, rojstni datum in naslov prebivališča osebe ter opravilno številko zadeve sodišča. Neposredni elektronski dostop, vključno z omogočanjem ustreznega elektronskega prenosa podatkov, zagotovi upravljavec matičnega registra. Oseba mora priložiti prijavi tudi dokazila, ki so potrebna za določitev prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po določbah tega zakona in za zasedbo posebnih mest določenih v skladu s 5. členom tega zakona. Če je oseba pridobila strokovni naslov iz 6. člena tega zakona v Republiki Sloveniji, ji dokazil o strokovnem naslovu in dokazil za določitev prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po tem zakonu ni treba priložiti, temveč te podatke za ugotavljanje pogojev iz 6. člena tega zakona in za določitev ter objavo prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po tem zakonu pridobi predsednik višjega sodišča namesto nje na visokošolskem zavodu, na katerem je pridobila strokovni naslov. Prijavi ni treba prilagati dokazila o aktivnem znanju slovenskega jezika, če je oseba pridobila strokovni naslov iz 6. člena tega zakona v Republiki Sloveniji. Višja raven znanja jezika se izkazuje s pridobljenim strokovnim naslovom ustrezne smeri iz italijanskega ali madžarskega jezika, s končanim enakovrednim izobraževanjem v tujini, s pridobljeno javno veljavno listino za višjo raven znanja italijanskega ali madžarskega jezika na podlagi javno veljavnega izobraževalnega programa ali s potrdilom o vpisu v imenik sodnih tolmačev za enega od obeh jezikov.
- UPRS Sodba I U 1572/2016-13Upravno sodišče RS · 2017
Ni sporno, da je tožena stranka dolžna preveriti pogoje za pristop k pravniškemu državnemu izpitu, in da lahko v primeru, če ugotovi, da kandidat ni opravil pripravništva v skladu z določbami ZPDI, pristop k izpitu vlagatelja zavrne. Nima pa prav tožena stranka, ko navaja, da je bila brezpogojno dolžna spoštovati mnenja Pravne fakultete. ZUP, ki se v tem postopku prav tako uporablja, v 209. členu določa, kakšno naravo ima mnenje, potrebno za odločanje upravnega organa. Iz zakonskega teksta omenjenega člena oziroma njegove obrazložitve izhaja, da na vsebino mnenja drugega organa organ, ki je izdal odločbo, ni vezan, razen če zakon ne določa drugače. V konkretnem primeru bi zato po mnenju sodišča pri presoji izpolnjevanja pogojev za pristop k PDI tožena stranka morala poleg izdanega mnenja Pravne fakultete upoštevati tudi specifične okoliščine tožnika, torej presoditi, ali gre pri tožniku, glede na to, da mu je bilo omogočeno opravljanje dvoletnega pripravništva, (ki je pogoj za pristop k PDI), ter da se je v vmesnem obdobju deloma spremenil Zakon za pridobljene pravice tožnika v smislu 2. člena Ustave, ki govori o zaupanju v pravo in posledično tudi, ali je bil v konkretnem prime
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 5. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1572/2016-13Upravno sodišče RS · 16. 5. 2017
Ni sporno, da je tožena stranka dolžna preveriti pogoje za pristop k pravniškemu državnemu izpitu, in da lahko v primeru, če ugotovi, da kandidat ni opravil pripravništva v skladu z določbami ZPDI, pristop k izpitu vlagatelja zavrne. Nima pa prav tožena stranka, ko navaja, da je bila brezpogojno dolžna spoštovati mnenja Pravne fakultete. ZUP, ki se v tem postopku prav tako uporablja, v 209. členu določa, kakšno naravo ima mnenje, potrebno za odločanje upravnega organa. Iz zakonskega teksta omenjenega člena oziroma njegove obrazložitve izhaja, da na vsebino mnenja drugega organa organ, ki je izdal odločbo, ni vezan, razen če zakon ne določa drugače. V konkretnem primeru bi zato po mnenju sodišča pri presoji izpolnjevanja pogojev za pristop k PDI tožena stranka morala poleg izdanega mnenja Pravne fakultete upoštevati tudi specifične okoliščine tožnika, torej presoditi, ali gre pri tožniku, glede na to, da mu je bilo omogočeno opravljanje dvoletnega pripravništva, (ki je pogoj za pristop k PDI), ter da se je v vmesnem obdobju deloma spremenil Zakon za pridobljene pravice tožnika v smislu 2. člena Ustave, ki govori o zaupanju v pravo in posledično tudi, ali je bil v konkretnem prime