iuris
§ zakonZakon o pravniškem državnem izpitu · ZPDI · velja od 25. 3. 1994

34. člen ZPDI

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 6. 10. 2025Vse odločbe ↓
  • UPRS Sklep I U 1960/2024-Upravno sodišče RS · 2025

    Pritožnik je obravnavano pritožbo vložil sam, v njej pa ni izkazal niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče je pri upravljalcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim izpitom. V obravnavani zadevi je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima in je zato pritožba nedovoljena.

  • VSRS Sklep I Up 116/2020Vrhovno sodišče RS · 2020

    ZPDI ne določa, da se priznajo v tujini opravljeni izpiti oziroma izpiti, opravljeni v eni od drugih republik nekdanje SFRJ. V določbi 34. člena ZPDI je določeno le, da je z izpitom po določbah tega zakona izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih. To pomeni, da so s PDI izenačeni le pravosodni izpiti, opravljeni po določbah predhodnih predpisov, to je predpisov, ki so pred ZPDI urejali navedeno materijo (npr. Zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju, Zakon o pravosodnem izpitu). Ker je šlo za republiške predpise, je s PDI na podlagi 34. člena ZPDI izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ. Namen zahteve iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1 je zagotoviti, da stranko zastopa pooblaščenec, ki pozna pravno ureditev v Republiki Sloveniji, oziroma da ima to védenje stranka, če se udeležuje postopka brez pooblaščenca. Omenjeni pogoj je namreč treba razumeti tudi kot sredstvo za doseganje cilja (bolj) učinkovitega pravnega varstva interesov stranke na

  • VSRS Sklep I Up 239/2017Vrhovno sodišče RS · 2017

    Namen zahteve drugega odstavka 22. člena ZUS-1 oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP je ravno v tem, da stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec, ki pozna pravno ureditev v Republiki Sloveniji. Zahteva je torej namenjena učinkovitemu pravnemu varstvu interesov stranke in jo varuje pred neveščim pravnim zastopanjem. Nadalje pa ima tudi sodišče ustrezno kvalificiranega sogovornika, kar pripomore k povečanju kakovosti sojenja in s tem k razvoju prava v sodni praksi. Zato je to tudi v interesu celotnega pravnega reda. V določbi 34. člena ZPDI je določeno, da je z izpitom po določbah tega zakona izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih. Vendar ta določba ureja izenačenost le med PDI in pravosodnimi izpiti, ki so bili opravljeni po določbah predhodnih predpisov, veljavnih v Republiki Sloveniji, in se torej ne nanaša na vse predpise, ki so veljali v nekdanji Jugoslaviji (v njenih drugih republikah).

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 7. 6. 2019
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 10. 2025
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • UPRS Sklep I U 1960/2024-
    Upravno sodišče RS · 6. 10. 2025

    Pritožnik je obravnavano pritožbo vložil sam, v njej pa ni izkazal niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče je pri upravljalcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim izpitom. V obravnavani zadevi je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima in je zato pritožba nedovoljena.

  • VSRS Sklep I Up 116/2020
    Vrhovno sodišče RS · 19. 11. 2020

    ZPDI ne določa, da se priznajo v tujini opravljeni izpiti oziroma izpiti, opravljeni v eni od drugih republik nekdanje SFRJ. V določbi 34. člena ZPDI je določeno le, da je z izpitom po določbah tega zakona izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih. To pomeni, da so s PDI izenačeni le pravosodni izpiti, opravljeni po določbah predhodnih predpisov, to je predpisov, ki so pred ZPDI urejali navedeno materijo (npr. Zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju, Zakon o pravosodnem izpitu). Ker je šlo za republiške predpise, je s PDI na podlagi 34. člena ZPDI izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ. Namen zahteve iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1 je zagotoviti, da stranko zastopa pooblaščenec, ki pozna pravno ureditev v Republiki Sloveniji, oziroma da ima to védenje stranka, če se udeležuje postopka brez pooblaščenca. Omenjeni pogoj je namreč treba razumeti tudi kot sredstvo za doseganje cilja (bolj) učinkovitega pravnega varstva interesov stranke na

  • VSRS Sklep I Up 239/2017
    Vrhovno sodišče RS · 6. 12. 2017

    Namen zahteve drugega odstavka 22. člena ZUS-1 oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP je ravno v tem, da stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec, ki pozna pravno ureditev v Republiki Sloveniji. Zahteva je torej namenjena učinkovitemu pravnemu varstvu interesov stranke in jo varuje pred neveščim pravnim zastopanjem. Nadalje pa ima tudi sodišče ustrezno kvalificiranega sogovornika, kar pripomore k povečanju kakovosti sojenja in s tem k razvoju prava v sodni praksi. Zato je to tudi v interesu celotnega pravnega reda. V določbi 34. člena ZPDI je določeno, da je z izpitom po določbah tega zakona izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih. Vendar ta določba ureja izenačenost le med PDI in pravosodnimi izpiti, ki so bili opravljeni po določbah predhodnih predpisov, veljavnih v Republiki Sloveniji, in se torej ne nanaša na vse predpise, ki so veljali v nekdanji Jugoslaviji (v njenih drugih republikah).