3. člen ZPDI
Sodniški pripravnik opravlja pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko. Pripravnik, ki opravlja sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma kot volonter, je, razen glede delovnega razmerja, v pravicah, obveznostih in odgovornostih v enakem položaju kot pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču. Sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, lahko traja največ osem mesecev, razen v primerih, ko je v skladu z določbami tega zakona podaljšano.
- VSRS Sodba VIII Ips 326/2017Vrhovno sodišče RS · 2018
Podlaga za obveznost vračila prejetih nadomestil plač za čas odsotnosti zaradi izobraževanja ni neupravičena obogatitev, temveč pogodbena zaveza, da bo toženka stroške izobraževanja, kamor sodijo tudi nadomestila plač za čas odsotnosti zaradi izobraževanja, vrnila, če izobraževanja ne bo v roku uspešno zaključila. Odločitev sodišča, da je toženka dolžna povrniti bruto znesek prejetega nadomestila, ne posega v nobene pridobljene pravice. Obveznost vrnitve tudi tistega dela prejetega nadomestila plače, ki odpade na davke in prispevke, v ničemer ne vpliva na že pridobljene pravice tožnice do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 2. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba VIII Ips 326/2017Vrhovno sodišče RS · 20. 2. 2018
Podlaga za obveznost vračila prejetih nadomestil plač za čas odsotnosti zaradi izobraževanja ni neupravičena obogatitev, temveč pogodbena zaveza, da bo toženka stroške izobraževanja, kamor sodijo tudi nadomestila plač za čas odsotnosti zaradi izobraževanja, vrnila, če izobraževanja ne bo v roku uspešno zaključila. Odločitev sodišča, da je toženka dolžna povrniti bruto znesek prejetega nadomestila, ne posega v nobene pridobljene pravice. Obveznost vrnitve tudi tistega dela prejetega nadomestila plače, ki odpade na davke in prispevke, v ničemer ne vpliva na že pridobljene pravice tožnice do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.