Zakon o notariatu (ZN)

Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Notariat opravljajo notarji, imenovani po tem zakonu. kot svoboden poklic. Pravice in dolžnosti notarjev ureja ta zakon.

Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih. izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice: prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom: opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu.

Notarske listine so: notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila. Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine. če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v tem zakonu.

Notarski zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.

Notar sme na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine. V nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi sme zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem. Kadar opravlja zadeve iz prejšnjega odstavka, ima notar pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Notar ne sme zastopati stranke v postopku, v katerem se v celoti ali deloma izpodbija listina, pravni posel ali drugo dejanje, pri katerem je sodeloval kot notar v smislu 2. člena tega zakona.

Notar mora opravljati zadeve iz 2. člena tega zakona pošteno in vestno v skladu s predpisi. Notar odgovarja stranki za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih s tem zakonom. Notar sme odkloniti opravljanje zadev iz 2. člena tega zakona samo iz razlogov, navedenih v tem zakonu.

Ob pogoju vzajemnosti ima notarska listina, izdana v tuji državi, v Republiki Sloveniji enako pravno veljavo kot notarska listina, izdana po tem zakonu. Pod pogojem iz prejšnjega odstavka je tuji notarski zapis v Republiki Sloveniji izvršljiv neposredno, če se nanaša na pravice, ki niso v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, in če vsebuje vse elemente, ki so za izvršljivost potrebni po tem zakonu.

Za notarja je lahko imenovan: kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

1.      da je državljan Republike Slovenije,

2.      da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost.

3.      da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete.

4.      da je opravil pravniški državni izpit,

5.      da ima pet let praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik, od tega najmanj dve leti pri notarju in najmanj eno leto pri sodišču, odvetniku ali javnem pravobranilcu,

6.      da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata.

7.      da aktivno obvlada slovenski jezik,

8.      da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je. ob pogoju pravne in dejanske vzajemnosti, lahko imenovan za notarja tudi tuj državljan, ki izpolnjuje ostale pogoje iz prejšnjega odstavka. Šteje se. da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je pravniško delo opravljala pri notarju, sodišču, odvetniku oziroma organu s funkcijami javnega pravobranilstva v tuji državi, če je takšno delo koristno za usposobljenost, ki jo zahteva opravljanje notariata v Republiki Sloveniji. Šteje se, da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je opravljala najmanj pet let poklic odvetnika ali funkcijo sodnika na pravdnem ali nepravdnem področju in oseba, ki je redni ali izredni profesor civilnega prava. Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje, kdor je v kazenskem postopku ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše, ali kdor se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal notariata.

Z notariatom je nezdružljivo opravljanje odvetništva ali katerekoli plačane službe oziroma funkcije. Notarju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata, ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v notarjevo nepristranskost oziroma v verodostojnost po njem izdanih listin.

Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje, na predlog Notarske zbornice Slovenije. Razpis prostega notarskega mesta objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije. Izbiro kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje, opravi Notarska zbornica Slovenije. Za vsako razpisano prosto notarsko mesto predlaga za imenovanje ministru, pristojnemu za pravosodje, tri kandidate, Minister, pristojen za pravosodje, lahko na utemeljen predlog Notarske zbornice Slovenije, imenuje notarja na prosto mesto v drugem kraju brez razpisa. Zoper odločbo o imenovanju notarja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

Število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo, pristojno za pravosodje, tako, da pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva ter intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem se določi število notarskih mest tako, da pride najmanj po en notar na vsakih trideset tisoč prebivalcev. Minister, pristojen za pravosodje, spremeni število notarskih mest ali sedež notarskega mesta na predlog Notarske zbornice Slovenije, če to narekujejo demografske ali gospodarske spremembe posameznih območij ali spremenjene prometne oziroma druge komunikacijske razmere.

Notar sme opravljati svoje poslovanje za vse območje Republike Slovenije. Sodišča smejo nalagati opravljanje zadev v smislu 2. člena tega zakona samo notarjem, ki imajo sedež na njihovem območju.

Notar sestavlja notarske listine v slovenskem jeziku. Na območjih občin, kjer je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina, sestavlja notarske listine na zahtevo stranke v obeh uradnih jezikih. V tujem jeziku, ki ni uradni jezik, lahko sestavi notar listino na zahtevo stranke le, če izpolnjuje pogoje za sodnega tolmača in če je listina namenjena uporabi v tujini. Če stranke oziroma drugi udeleženci pri sestavljanju listine iz prejšnjega odstavka ne razumejo jezika, v katerem je listina sestavljena, mora listina vsebovati klavzulo, da jim je bila njena vsebina v celoti prevedena. Prevaja notar ali, na zahtevo stranke, sodni tolmač.

Notar mora skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren strankam po obligacijskih predpisih. Najnižjo zavarovalno vsoto določi v soglasju z ministrstvom, pristojnim za pravosodje, Notarska zbornica Slovenije. Notar je dolžan zavarovalno pogodbo iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh uskladiti z zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka.

Pred prisego si mora notar priskrbeti pečat in žig. Pečat in žig morata vsebovati grb Republike Slovenije, ime in priimek notarja, naziv notarskega mesta in ime kraja, v katerem ima notar sedež. Odtis pečata in žiga iz prejšnjega odstavka ter notarjev podpis overi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega ima notar.sedež. Overjena odtisa pečata in žiga ter overjeni notarjev podpis deponira predsednik sodišča pri Notarski zbornici Slovenije.

Potem, ko so. opravljena dejanja iz 14. in 15. člena tega zakona, izreče notar prisego pred predsednikom višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta, na katero je notar imenovan. Prisega se glasi: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in notariat opravljal vestno pošteno in nepristransko."

Notarska zbornica Slovenije določi in objavi datum nastopa poslovanja notarja v Uradnem listu Republike Slovenije potem, ko prejme kopijo zapisnika o prisegi.

Notar, ki je bil imenovan na notarsko mesto v drugem kraju, nastopi poslovanje na tem mestu potem, ko sta odtisa pečata in žiga ter overjen notarjev podpis deponirani po 15. členu tega zakona in ko Notarska zbornica Slovenije objavi začetek njegovega poslovanja na tem notarskem mestu v smislu prejšnjega člena.

Notar se razreši:

1.      če pisno izjavi, da ne želi več opravljati notariata;

2.      če sprejme plačano službo oziroma funkcijo ali se vpiše v imenik odvetnikov (9. člen);

3.      če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;

4.      če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja notariata;

5.      če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata;

6.      če brez utemeljenega razloga ne začne poslovati z dnem, ki je določen kot začetek nastopa poslovanja (17. člen);

7.       če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata;

8.       če je disciplinsko kaznovan z ukrepom odvzema pravice opravljati notariat. Razrešitveni razlog iz prejšnjega odstavka nastopi v primeru iz:

-        1. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko pisna izjava prispe k Notarski zbornici Slovenije,

-        2. točke prejšnjega odstavka z dnem nastopa službe oziroma funkcije oziroma z dnem vpisa v imenik odvetnikov,

-        3. in 4. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo sodbe,

-        6. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko bi moral začeti poslovati, in

-        8. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo odločbe disciplinskega organa. O nastopu razrešitvenega razloga iz 1., 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena obvesti Notarska zbornica Slovenije ministrstvo, pristojno za pravosodje, takoj, ko zanj zve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 3., 4. in 8. točke pa ga obvesti sodišče, oziroma disciplinsko sodišče, ki je sodbo oziroma odločbo izdalo. Odločbo o razrešitvi notarja izda minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

Notar mora imeti svojo pisarno v kraju, kjer je sedež njegovega notarskega mesta. Notarska zbornica Slovenije lahko dovoli notarju periodično opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarskega mesta, če tako narekujejo potrebe prebivalstva. Uradne ure notarskih pisarn predpiše minister, pristojen za pravosodje. Notar lahko na predlog stranke opravi uradno dejanje zunaj časa. določenega s predpisom iz prejšnjega odstavka. kot tudi ob praznikih ali dela prostih dnevih.

Notar ne sme začeti poslovati pred dnem, ki je objavljen kot dan začetka njegovega poslovanja. Notar, ki je nastopil poslovanje na novem notarskem mestu, mora z istim dnem prenehati poslovati na prejšnjem notarskem mestu.

Notar ne sme poslovati v zadevah, iz katerih neposredno izhajajo pravice ali obveznosti zanj za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v izven zakonski življenjski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do drugega kolena, ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakšnega udeleženca ali njegov pooblaščenec. Notarska listina, sestavljena v nasprotju s prejšnjim členom ali prvim odstavkom tega člena, nima pravnih učinkov javne listine.

Notar ne sme opravljati zadev iz 2. člena tega zakona v poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo. Prav tako notar ne sme poslovati z osebo, o kateri ve, da zaradi mladoletnosti ali iz drugega zakonskega razloga ne more veljavno sklepati pravnega posla.

Če notar meni, da stranka ni upravičena skleniti določenega pravnega posla, mora stranko na to opozoriti. Če stranke pri zahtevi, naj se sestavi notarska listina, vztrajajo, mora notar zahtevi ustreči, vendar mora v listini navesti, da je stranke opozoril na tako pomanjkljivost. O odklonitvi poslovanja odloča na pritožbo stranke Notarska zbornica Slovenije.

Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega. Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo kdaj in v kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prejšnjega odstavka sodišču ali drugemu državnemu organu. Dolžnost iz prvega odstavka tega člena veže tudi osebe, zaposlene pri notarju.

Preiskava ali zaseg listin, ki so v hrambi pri notarju, ter denarja in vrednostnih papirjev, ki jih je notar prevzel zaradi predaje tretji osebi, kakor tudi notarjevih poslovnih knjig in drugih dokumentov notarske pisarne je dovoljena samo glede listin, in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi, izdani v kazenskem postopku. Pri preiskavi notarske pisarne mora biti navzoč predstavnik Notarske zbornice Slovenije.

Notar ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju notariata, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov višjega sodišča, na območju katerega se vodi postopek. O odreditvi pripora sodišče obvesti Notarsko zbornico Slovenije.

Pečat in žig iz 15. člena tega zakona sme notar uporabljati samo za dejanja, ki jih je opravil med poslovanjem. Pečat in žig mora skrbno varovati pred dostopnostjo tretjim osebam. Če notarju pečat ali žig izgine ali ga izgubi, mora o tem brez odlašanja obvestiti Notarsko zbornico Slovenije. Novi pečat in žig, ki se morata po obliki razlikovati od prejšnjih, notar lahko uporablja po overitvi odtisov po drugem odstavku 15. člena tega zakona. Enako velja, če je treba spremeniti vsebino pečata in žiga zaradi spremembe notarjevega imena ali sedeža. Če se prejšnji pečat ali žig najde ali spremeni, ga mora notar predati Notarski zbornici Slovenije, ki ga komisijsko uniči. Če notar spremeni podpis, ga sme uporabljati šele potem, ko je overitev novega podpisa deponirana po drugem odstavku 15. člena tega zakona.

V notarski listini mora notar verno in popolno zapisati izjave, podane pred njim, oziroma dejstva, ki jih je neposredno zaznal.

Če je pri sestavljanju notarske listine sodeloval drugi notar, je enako odgovoren za spoštovanje predpisov. V primeru iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje tisti notar, na katerega so se obrnile za sestavo listine stranke. Ta notar listino sestavi, podpiše, pečati in hrani. Po določbah tega zakona o podpisih jo podpiše tudi drugi notar.

Notarske listine morajo biti pisane na papir, ki glede formata in kakovosti ustreza standardom, določenim z aktom Notarske zbornice Slovenije. Notarske listine smejo biti ročno izpisane s trajno obstojnim črnilom ali z napravami za pisanje tekstov, ki omogočajo trajno obstojen zapis. Uporaba drugih postopkov zapisovanja je dovoljena le, če zagotavljajo enake značilnosti kot natipkana listina.

Prazna mesta v notarski listini morajo biti izpolnjena s črtami. Zneski, datumi in druge številčne oznake morajo biti izpisani tudi z besedami, razen številčnih oznak zemljiškoknjižnih vložkov oziroma parcel ter uradnih listov oziroma posameznih določb zakona ali drugega predpisa, na katerega se sklicuje listina.

V notarski listini ne sme biti besed ali znakov nad začetkom besedila, med vrsticami ali ob robu besedila. Vsaka beseda, znak ali podpis, ki se nahaja nad, ob ali med vrsticami besedila, se šteje za neobstoječ.

V notarski listini se ne sme ničesar izbrisati. Če je treba del besedila prečrtati, mora biti to storjeno tako, da prečrtani tekst ostane čitljiv. Če je treba besedilo v listini spremeniti ali ga dopolniti, se sme to storiti na koncu listine, s tem da mora biti nedvoumno označeno, na kateri del besedila listine se sprememba ali dostavek nanaša. Prav tako morata biti na koncu označena mesto in obseg besedila, ki je bilo črtano v smislu prejšnjega odstavka.

Če obsega notarska listina več strani, se morajo le-te označiti z zaporednimi številkami. Če je vpisana v vpisnik, se označi tudi s številko in oznako vpisnika, pod katero je vpisana. Če obsega listina več pol, morajo biti vse pole prešite z jamstvenikom, oba konca le-tega pa na zadnji strani pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana z notarskim žigom oziroma pečatom. Enako velja za listine, ki morajo biti po zakonu ali drugem predpisu priložene javni listini. Če pooblastil in drugih prilog ni mogoče spojiti z notarsko listino na način, določen v prejšnjem odstavku, morajo biti opremljene z zaznamkom, da so priloge, in poslovno številko listine. Število in vrsta takih prilog se zapiše na koncu notarske listine pred podpisi.

Vsako stran notarske listine parafirajo udeleženci in notar, ki je listino sestavil. Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, parafirata namesto njega strani priči iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona. Parafe ne smejo segati v besedilo listine.

Notarsko listino na koncu lastnoročno podpiše notar, ki jo je sestavil, in poleg podpisa pritisne svoj pečat ali žig. Poleg notarja podpišejo na koncu listino udeleženci. Priče jo podpišejo, kolikor je njihovo sodelovanje pri sestavi listine po zakonu potrebno. Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, mora biti to v listini zapisano. V tem primeru morata pri sestavi listine sodelovati dve pismeni priči ali drugi notar, pred katerimi postavi udeleženec na listino svoj ročni znak, kar potrdita priči oziroma drugi notar s svojim podpisom. Priči iz prejšnjega odstavka izbere udeleženec.

Gena notarski listini ni podpisa in pečata ali žiga notarja, ki je listino sestavil, takšna listina nima pravnega učinka javne listine. Posledice ostalih kršitev določb 31. do 37. člena tega zakona za verodostojnost notarske listine oceni sodišče, če ta zakon ne določa drugače.

Preden začne notar sestavljati notarsko listino, mora ugotoviti osebno istovetnost strank in drugih udeležencev. Osebno istovetnost ugotavlja na podlagi uradnih dokumentov (osebne izkaznice, potnega lista) oziroma če to ni mogoče, na kakršenkoli drug način, po katerem je istovetnost udeleženca mogoče nedvomno izkazati. Način ugotovitve istovetnosti oseb, udeleženih pri sestavi notarske listine, mora biti vselej naveden v listini.

Če je stranka gluha ali nema, mora notar zagotoviti, da ji je vsebina notarske listine v celoti znana in razumljiva. Če je pri sestavljanju listine udeležena gluha ali nema stranka, ki ne zna brati, mora pri sestavljanju listine razen zapisnih prič sodelovati tudi oseba njenega zaupanja, ki je sposobna stranki podati celotno vsebino listine. Okoliščine iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena mora notar zabeležiti v listini z navedbo o tem. na kakšen način je bila stranki vsebina listine predočena.

Notarsko listino morajo stranke in drugi udeleženci podpisati vpričo notarja. Če je listina podpisana brez prisotnosti notarja, mora oseba, ki jo je podpisala, podpis potrditi vpričo notarja kot lastnoročen. To potrdilo mora biti zapisano v listini, preden jo podpiše notar.

Notar mora pred sestavo notarske listine poučiti stranke o vsebini in posledicah nameravanega pravnega pošla ali izjave volje ter jih odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav, zaradi katerih bi moglo priti do pravd ali izpodbojnosti. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih mora vnesti v notarsko listino, ob tem pa navesti tudi opozorila, dana strankam v zvezi z njimi,

Notarski zapis mora vsebovati:

1.      priimek in ime notarja, navedbo, da nastopa kot notar, in njegov sedež;

2.      priimek in ime, rojstne podatke in prebivališče udeležencev pravnega posla, njihovih pooblaščencev, zapisnih prič in tolmačev; če so udeleženci pravnega posla pravne osebe, pa njihovo ime in sedež ter ime in priimek predstavnika ali pooblaščenca;

3.      navedbo o načinu ugotovitve istovetnosti oseb iz prejšnje točke;

4.      vsebino pravnega posla, navedbo pooblastil ali prilog;

5.      navedbo, da je bil notarski zapis udeležencem prebran ali da so bile upoštevane, formalnosti, ki po določbah tega zakona nadomeščajo branje, in da so udeleženci notarski zapis odobrili;

6.      datum, če je potrebno tudi uro in kraj sestave notarskega zapisa;

7.      podpise oseb. navedenih v 1. in 2. točki, ter pečat ali žig notarja, ki je sestavil notarski zapis. Če je pri sestavljanju notarskega zapisa sodeloval eden ali več drugih notarjev, mora vsebovati zapis podatke iz 1. točke prejšnjega odstavka tudi o tem notarju ter njegov podpis. Če se notarski zapis pozneje dopolni, popravi ali spremeni z drugim notarskim zapisom; se mora to zabeležiti v obliki uradnega zaznamka na izvirniku prejšnjega notarskega zapisa, oziroma če je ta izročen, na njegovem overjenem prepisu, ki ga hrani notar.

Udeleženci sinejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu. Le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer. Priloge, ki jih udeleženci še niso podpisali in ki niso javne listine, morajo podpisati udeleženci, morebitne zapisne priče in notar.

Notarski zapis, pri katerem niso upoštevane določbe 5. in 7. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, nima pravnega učinka javne listine. Sodišče oceni glede na okoliščine primera, koliko kršitve določb od 1. do 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona ukinjajo ali zmanjšujejo verodostojnost notarskega zapisa.

Oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi sporočitelja in pisna oporoka, ki jo oporočitelj izroči notarju z notarskim zapisom, imata enake pravne učinke kot sodna oporoka. Oporočitelju mora notar izdati potrdilo o tem, da se pri notarju hrani njegova oporoka.

V obliki notarskega zapisa_ morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli:

1.      pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema,

2.      pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost,

3.      pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju,

4.      darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti,

5.      kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice,

6.      drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

Pravni posli iz prejšnjega člena, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, niso veljavni.

Udeleženci pravnega posla lahko potrdijo listino o pravnem poslu pri notarju. Tako potrjena listina o pravnem poslu ima lastnost notarskega zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. členi tega zakona, neposredno izvršljiva. Notar mora listino iz prejšnjega odstavka potrditi, kolikor ni zadržkov po 23., 24. ali 42. členu tega zakona.

Če ustreza zasebna listina iz prejšnjega člena po zunanji obliki predpisom o notarski listini (31. do 35. člen) in po vsebini določbam 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona ter vsebuje podpise oseb iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, jo notar potrdi tako. da se vnesejo na listino navedbe iz 1., 3., in 5. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona ter notarjev podpis in pečat. Če listina ne ustreza pogojem iz prejšnjega odstavka, se potrdi tako. da se o tem sestavi poseben notarski zapis. Zasebna listina se spoji z notarskim zapisom (drugi odstavek 35. člena) kot njegov sestavni del in jo podpiše tudi notar.

Pri sestavljanju notarskih zapisov morata sodelovati dve zapisni priči:

1.      če se sklepajo pravni posli iz 3. točke 47. člena tega zakona, darilna pogodba za primer smrti ali sestavlja oporoka;

2.      če kateri od udeležencev pravnega posla ne obvlada uradnega jezika;

3.      če je kateri od udeležencev pravnega posla slep, gluh, nem ali gluhonem;

4.      če je kateri od udeležencev nepismen oziroma če ne obvlada pisave, v kateri je sestavljena listina. V ostalih primerih presodi notar oziroma udeleženci, ali je pri sestavljanju notarskega zapisa potrebno tudi sodelovanje prič. Namesto zapisnih prič sme sodelovati pri sestavljanju zapisa drugi notar.

Zapisne priče so lahko osebe, ki so polnoletne, pismene in ki obvladajo uradni jezik. Če zapisna priča notarju ni osebno znana, mora ugotoviti njeno istovetnost na način, določen v drugem in tretjem odstavku 39. člena tega zakona.

Kot zapisne priče ne smejo sodelovati osebe:

1.      ki so po procesnih zakonih odvezane dolžnosti pričevanja;

2.      ki so pri notarju v delovnem razmerju;

3.      ki imajo iz pravnega posla, o katerem se sestavlja notarski zapis, kakršnekoli pravice oziroma koristi;

4.      ki so z udeležencem pravnega posla ali z osebami, za katere izhaja iz notarskega zapisa kakšna pravica, ali z notarjem, ki sestavlja listino, v razmerju, navedenem v prvem odstavku 22. člena tega zakona.

Če zakon ne določa drugače, morajo biti zapisne priče oziroma drugi notar navzoče najkasneje takrat, ko notar bere udeležencem vsebino notarskega zapisa in ko ga le-ti podpisujejo. Če udeleženci pravnega posla izrecno zahtevajo in če zapisni priči nista potrebni iz razlogov po 2. oziroma 3. točki prvega odstavka 51. člena tega zakona, se smeta zapisni priči odstraniti za čas, ko se notarski zapis bere; v tem primeru morajo udeleženci podpisati notarski zapis vpričo zapisnih prič in izrecno izjaviti, da jim je njegova vsebina v celoti znana in da se ujema z njihovo voljo. Vse to je treba v notarskem zapisu posebej navesti.

Če kateri od udeležencev ne obvlada uradnega jezika (2. točka prvega odstavka 51. člena) ali če tako zahteva stranka (četrti odstavek 13. člena), mora pri sestavi notarskega zapisa sodelovati tudi sodni tolmač. Tolmač je lahko tudi oseba, zaposlena pri notarju, če ima sicer vse lastnosti zapisne priče. Tolmač ni potreben, če notar in zapisni priči oziroma drugi notar obvladajo jezik udeleženca iz 2. točke prvega odstavka 51. člena tega zakona. Sodelovanje tolmača mora biti v notarskem zapisu izrecno navedeno.

Določbe prvega, drugega in četrtega odstavka prejšnjega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar v primeru obveznega sodelovanja zapisnih prič (prvi odstavek 51. člena) udeleženci izrecno želijo, da sodeluje zapisna priča, ki ne obvlada uradnega jezika oziroma jezika udeleženca (2. točka prvega odstavka 51. člena).

Če zakon ne določa drugače, hrani notarske zapise notar ki jih je sestavil, udeležencem pa se izdajajo odpravki. Izvirnik notarskega zapisa se sme izročiti samo s soglasjem vseh udeležencev. Soglasje mora biti izkazano z notarsko listino. To listino in overjen prepis izročenega notarskega zapisa hrani notar na mestu izročenega izvirnika notarskega zapisa; v vpisniku pa mora biti navedeno. kdaj in komu je bil izročen izvirnik notarskega zapisa.

Razen v primerih, določenih v tem zakonu, sme notar izročiti izvirnik notarskega zapisa samo sodišču ali Notarski zbornici Slovenije in sicer le na podlagi pisne odredbe oziroma naloga ter proti pisnemu potrdilu o prejemu. Izročitev po določbi prejšnjega odstavka je lahko samo začasna. Na mesto izročene listine vloži notar uradni zaznamek o predmetu, udeležencih, datumu sestave in poslovni številki notarskega zapisa ter o datumu, ko je bil zapis poslan oziroma izročen. Uradnemu zaznamku pripoji odredbo oziroma nalog, na podlagi katerega je bil zapis izročen, ter potrdilo o prejemu. Če nastane potreba izročiti odpravek notarskega zapisa. mora organ, pri katerem se zapis začasno nahaja, brez odlašanja omogočiti notarju, da odpravek sestavi.

Določbe 57. in 58. člena tega zakona se uporabljajo tudi za druge notarske listine, ki jih je dolžan hraniti notar na podlagi predpisov ali na izrecno zahtevo stranke navedeno v notarski listini.

Notarje pooblaščen za izdajanje potrdil o dejstvih in izjavah, navedenih v tem oddelku. Ta potrdila imajo pravne učinke javne listine, če so sestavljena po določbah 61. do 70. člena tega zakona. Notar je pristojen za overjanje prepisov in podpisov. kolikor ni z zakonom določena pristojnost državnega organa ali druge uradne osebe.

Notar sme potrditi, da se prepis listine ujema z izvirnikom, če obvlada jezik, v katerem je listina spisana. Prepis se mora ujemati z listino v vseh njenih pisnih podrobnostih, tudi v pravopisu, ločilih. okrajšavah besed in pisnih napakah. Če so posamezna mesta v listini spremenjena, dopolnjena, izbrisana ali prečrtana, je treba to v potrdilu o overitvi navesti. Prav tako je treba navesti. da je listina raztrgana, poškodovana ali sicer po zunanjem videzu sumljiva. Notar potrdi prepis listine potem, ko ga primerja z izvirnikom in ko ugotovi, da se prepis natančno ujema z njim. Poleg te ugotovitve v potrdilu navede, da gre za prepis listine, ki ga je stranka označila za izvirnik, ali da gre za prepis overjenega oziroma navadnega prepisa listine; na kakšen način in s kakšnim sredstvom je listina spisana; s kakšnimi pečati ter koleki je opremljena; kje se po njegovi vednosti ali po strankinem zatrdilu nahaja izvirnik. Če je na listini kakšna pripomba ali klavzula, se mora tudi ta vnesti v prepis. Če se overja prepis dela listine ali izpisek iz listine. mora biti iz prepisa razvidno, kateri deli izvirnika so ostali neprepisani. Overitve prepisov se ne vpisujejo v notarski vpisnik.

Ob overjanju izpiskov iz družbenih ali poslovnih knjig mora notar primerjati izpisek z zadevnimi postavkami izvirne knjige ter v overitveni klavzuli navesti, da se izpisek natančno ujema z njimi. Overitve izpiskov iz prejšnjega odstavka se ne vpisujejo v notarski vpisnik.

Notar sme overiti skladnost prevoda z izvirnikom samo, če ima status sodnega tolmača po predpisih, ki urejajo imenovanje sodnih tolmačev, za jezik, v katerega je listina prevedena iz uradnega jezika ali obratno. Prevod overi, če ga je opravil sam ali če ga je preizkusil in ga spoznal za pravilnega. Izvirnik in prevod morata biti združena na isti listini; če to ni mogoče, se prevod pripoji izvirniku, kot določa drugi odstavek 35. člena tega zakona. Overitve prevodov se ne vpisujejo v notarski vpisnik.

Notar sme potrditi, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak, ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega. Če notar stranke ne pozna osebno, ugotovi njeno istovetnost, kot določa 39. člen tega zakona. Overitev se vpiše na izvirno listino z navedbo, kako je bila ugotovljena istovetnost ter ugotovitvijo, da je podpis ali ročni znak pristen. Overitvena klavzula vsebuje opravilno številko vpisnika ter datum, notarjev podpis in pečat. Pri overjanju podpisa se mora notar seznaniti z vsebino listine samo toliko, kolikor je to potrebno, da izpolni rubrike vpisnika o overitvah in potrdilih. Notar ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Določbe 23. člena tega zakona se glede overitev podpisov po notarju ne uporabljajo. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa mora notar upoštevati vsebino listine, kolikor predpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev.

Če overja podpis predstavnika podjetja, zavoda ali druge pravne osebe, sme notar to potrditi v overitveni klavzuli samo, kadar mu je znano, da je oseba, ki podpisuje, predstavnik pravne osebe ali kadar je to vnaprej ugotovil.

Čas, ko je bila listina predložena na vpogled notarju ali vpričo njega tretji osebi, se potrdi na listini z navedbo dneva, meseca in leta ter, na zahtevo stranke, tudi ure. Če stranka zahteva, se mora ugotoviti istovetnost Osebe, ki je listino predložila na vpogled, in osebe, kateri je listina predložena. V tem primeru se potrditveni klavzuli dodajo navedbe o načinu ugotovitve osebne istovetnosti iz 39. člena tega zakona.

Notar sme potrditi, da določena oseba živi, če jo pozna osebno ali če je njena istovetnost ugotovljena po določbi 39. člena tega zakona. V izvirniku notarskega potrdila, ki se izroči stranki, mora notar potrditi, da je bila oseba pri njem, ter navesti dan, mesec in leto, na zahtevo stranke pa tudi uro, ko se je to zgodilo, in način ugotovitve istovetnosti osebe, na katero se nanaša potrdilo.

Na zahtevo upravičene osebe sme notar potrditi tudi druga dejstva, kot so: seznanitev druge stranke z opominom, odpovedjo, ponudbo ali drugo izjavo, ki jo daje stranka zato, da bi dosegla kakšen pravni učinek; ponudba plačila, prevzem ali izročitev listine ali drugih stvari; razprave o ponudbah, dražbe, žrebanja, izjave oseb o dejstvih; stanje, za katero je izvedel notar sam ali s pomočjo strokovnjakov. Potrditve o dejstvih iz prejšnjega odstavka mora sestaviti notar v obliki zapisnika, v katerem navede kraj in čas, v katerem se je zgodilo ali ugotovilo obravnavano dejstvo; imena in naslove strank ter drugih udeležencev in natančen popis tega, kar se je zgodilo vpričo njega ali kar je neposredno ugotovil. Zapisnik podpišejo vsi udeleženci in notar.

Če je notar poklican, da bi potrdil sklepe organov upravljanja podjetij, zadrug ali drugih pravnih oseb, mora navesti v zapisniku dan in čas seje, opisati potek seje, kolikor je to pomembno za presojo pravilnosti postopkov, ter zapisati sklepe, ki so bili na seji sprejeti. Prav tako mora izpričati druga dejstva, kadar tako zahteva zakon. Zapisnik podpiše tudi oseba, ki je predsedovala seji organa. Na zahtevo kateregakoli udeleženca seje mora notar ugotoviti tudi osebno istovetnost predsedujočega in drugih udeležencev seje ter to navesti v zapisniku.

Proteste menic in čekov izdaja notar po določbah zakona o menici oziroma zakona o čeku.

Notar lahko opravi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če tako odloči zapuščinsko sodišče. Popis in cenitev opravlja notar po določbah zakona o dedovanju. Kadar je potrebno zavarovati zapuščino po določbah zakona o dedovanju, se zapustnikovo premoženje ali njegov del izroči v hrambo notarju, če tako odloči zapuščinsko sodišče.

Odpravke, potrdila, prepise in izpiske izdaja notar oziroma njegov namestnik, pri katerem so listine v hrambi. Če je bil izročen izvirnik notarskega zapisa, se o njem ne sme več izdati odpravek, ampak samo prepis.

Če ni določeno v notarskem zapisu kaj drugega, se sme izdati odpravek notarskega zapisa samo:

1.      osebam, ki so sklenile v svojem imenu pravni posel, obsežen v listini;

2.      osebam, v katerih imenu je bil ta pravni posel sklenjen;

3.      osebam, v katerih korist je bil ta pravni posel sklenjen;

4.      pravnim naslednikom oseb iz 1., 2. in 3. točke.

Od izvršljivega notarskega zapisa se sme izdati, razen v primerih, navedenih v naslednjem odstavku, vsaki izmed oseb iz prejšnjega člena samo en odpravek. Ponovni odpravek takega zapisa se lahko izda samo:

1.      če pristanejo na to vse osebe iz 1. in 2. točke prejšnjega člena ali njihovi pravni nasledniki; pristanek se zaznamuje v notarskem zapisu, podpisanem od stranke ali s posebno overjeno listino, ki se priloži notarskemu zapisu;

2.      če je bil prej izdani odpravek zaradi pomanjkljivosti notarju vrnjen ali če je amortiziran;

3.      če sodišče, na katerega območju ima notar sedež, na strankin predlog izda sklep, s katerim dovoli izdajo ponovnega odpravka. Tak sklep izda sodišče, če stranka izkaže za verjetno, da ji je ponovni odpravek potreben. Zoper sklep, s katerim se dovoli izdaja ponovnega odpravka, ni pritožbe.

Od neizvršljivega notarskega zapisa sme notar izdati ponovni odpravek stranki, ki izkaže za verjetno, da ji je ponovni odpravek potreben. Če notar ne ugodi strankini zahtevi, lahko stranka vloži predlog za izdajo ponovnega odpravka pri pristojnem sodišču (3. točka drugega odstavka 74. člena).

Če se izda ponovni odpravek, je treba v overitveni klavzuli označiti, kateri odpravek po vrsti je ta, in razlog, iz katerega je bil ponovni odpravek izdan.

Overjeni in navadni prepisi notarskega zapisa se izdajajo osebam iz 73. člena tega zakona in njihovim zakonitim zastopnikom kadarkoli to zahtevajo, prav tako se jim ob vsakem času dovoli vpogled teh listin, drugim osebam pa samo, če izkažejo pravni interes ali če jim to dovolijo osebe iz 73. člena tega zakona.

Odpravki ali prepisi oporok se smejo izdati, če ni v notarskem zapisu določeno drugače, dokler zapustnik živi samo njemu samemu ali osebi, ki jo zapustnik pooblasti z overjenim pooblastilom. Po zapustnikovi smrti se smejo taki odpravki ali prepisi izdati po razglasitvi oporoke. Dan razglasitve se zaznamuje na odpravku ali prepisu.

O zapisnikih in vpisih v vpisnik se izdajajo potrdila; kot popolna ali kot izpiski. Za ponovno izdajanje potrdil velja določba 74. člena tega zakona.

Če obsega notarski zapis več samostojnih pravnih poslov, se sme na zahtevo upravičene osebe izdati namesto popolnega odpravka izpisek, ki se nanaša na posamezni pravni posel. Od izvršljivih notarskih zapisov se sme izdati samo popoln odpravek; izpisek ni izvršljiv. V izpisku je treba navesti, kateri deli notarske listine so izpuščeni.

Odpravek in prepis se morata z izvirnikom dobesedno ujemati. Spremembe in dopolnitve, izvršene v izvirniku notarske listine po določbi 34. člena tega zakona, je v odpravku in prepisu dopustno vstaviti v besedilo na mesto kamor spadajo.

Vsak odpravek se mora overiti. Odpravkom izvršljivih notarskih zapisov se morajo priložiti prepisi prilog tega zapisa. Overitvena klavzula mora obsegati tudi priloge.

Overitvena klavzula se vpiše na koncu odpravka ter mora vsebovati: potrdilo, da se ta odpravek ujema z izvirnikom, označbo iz 76. člena tega zakona, navedbo prilog iz prejšnjega člena, navedbo, za koga je ta odpravek sestavljen, ter navedbo kraja in časa izdaje odpravka s podpisom in pečatom notarja.

Odpravek notarskega zapisa nima pravnega učinka javne listine, če ni potrjena soglasnost odpravka z izvirnikom ali če ni na njem podpisa in pečata notarja. Posledice ostalih kršitev določb 81. do 83. člena tega zakona za verodostojnost odpravka oceni sodišče.

Ko se izda odpravek, notar zaznamuje na izvirniku ali poli prišiti k izvirniku, kdaj in komu je bil odpravek izdan. Če se izda ponovni odpravek, navede tudi razlog, iz katerega je bil odpravek ponovno izdan. Odpravek, ki ga je stranka vrnila (2. točka drugega odstavka 74. člena), se priloži izvirniku. Na odpravku še zaznamuje, da je bil vrnjen in da nima pravnega učinka javne listine. Zaznamek podpiše notar.

Osebam, upravičenim zahtevati prepis (77. in 78. člen), se na njihovo zahtevo izda potrdilo, da je pri notarju notarski zapis ali izjava poslednje volje.

Notarje dolžan prevzeti v hrambo listine vsake vrste. Ob prevzemu listine sestavi notar zapisnik, ki mora vsebovati kraj in čas prevzema, priimek in ime, poklic in prebivališče tistega, ki je listino predal (deponenta), označbo listine, v kakšen namen je bila položena in komu naj se izroči, podpis deponenta ter podpis in uradni pečat notarja. Listina se lahko pošlje notarju s pismom, ki nadomešča zapisnik. Notar izda stranki o prevzemu listine potrdilo. Notar ugotovi istovetnost osebe, kateri izroči prevzeto listino, v skladu z 39. členom tega zakona. Prejemnik potrdi prejem listine ha zapisniku o prevzemu.

Gotovino, menice, čeke in druge vrednostne papirje je notar dolžan prevzeti samo, če so mu ob sestavljanju notarskega zapisa predani z namenom, da jih izroči določeni osebi ali državnemu organu. Če ni prevzem zaznamovan v notarskem zapisu, se ob prevzemu sestavi zapisnik, ki mora vsebovati številko v knjigi pologov, kraj in čas prevzema, natančen opis in vrednost prevzetih stvari, ime, priimek ter naslov deponenta in njegovo izjavo, kako ravnati s prevzetimi stvarmi. Gotovina in vrednostni papirji se lahko notarju pošljejo s pismom, ki nadomešča zapisnik. Notar izda stranki o prevzemu potrdilo.

Prevzeti denar in vrednostne papirje hrani notar v posebnem ovoju, na katerem zapiše predmet in strankino ime. Prevzeti denar in vrednostne papirje mora notar nemudoma izročiti osebi, ki so ji namenjeni, ob poprejšnji ugotovitvi istovetnosti prejemnika (39. člen). Prejemnik potrdi prejem na zapisniku o prevzemu ali v knjigi pologov.

Če notar ne more izvršiti predaje v določenem roku. če rok ni določen pa v štirinajstih dneh od dneva prevzema. mora stranki nemudoma vrniti prevzete stvari, ali jih, če to ni mogoče, predati v hrambo sodišču in o tem obvestiti deponenta.

Položitev pri notarju nima pravnih učinkov sodnega depozita.

Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo tudi za primere, kadar prevzame notar po nalogu sodišča zapuščinske listine, denar, vrednostne papirje ali dragocenosti.

Notar mora listine, ki jih je sestavil sam ali ki jih je prevzel od strank ali ki mu jih je zaupala Notarska zbornica Slovenije, hraniti, urejene) po zaporedju vpisov v poslovne knjige, na varnem mestu v svoji pisarni ali v bančnem šefu, ločeno od drugih spisov. Če sta listino sestavila dva ali več notarjev, jo mora hraniti notar, ki jo je pečatil (drugi odstavek 30. člena).

Ko notar izve, da je oseba, katere oporoka je med njegovimi spisi, umrla ali je proglašena za mrtvo, mora poslati pristojnemu zapuščinskemu sodišču izvirnik oporoke ali notarskega zapisa o položitvi pisne oporoke in o tem napraviti zaznamek v spisu, kjer je bil hranjen izvirnik.

Minister, pristojen za pravosodje, s predpisom natančneje določi vrste vpisnikov in knjig, ki jih mora voditi notar, njihovo vsebino ter način vodenja in overjanja vpisnikov in knjig. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše roke hrambe in pogoje ter način uničevanja notarskih zapisov. drugih notarskih spisov ter vpisnikov, knjig in evidenc, ki se vodijo po določbah tega zakona in predpisih iz prejšnjega odstavka.

Ko prejme odločbo iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona, mora notar brez odlašanja izročiti Notarski zbornici Slovenije vse listine, spise, vpisnike in knjige ter druge evidence skupaj z notarskim pečatom in žigom ter denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi po stanju, v kakršnem se nahajajo na dan prejema odločbe. Dokumentacijo in predmete iz prejšnjega odstavka (notarski arhiv) zapisniško prevzame tričlanska komisija. ki jo sestavljajo člani organov Notarske zbornice Slovenije. Poleg notarja lahko sodeluje pri prevzemu delavec Notarske zbornice Slovenije, ki ga določi njen predsednik.

Po določbah prejšnjega člena je treba ravnati tudi. ko notar umre. V tem primeru je zavezanec za izročitev notarjev zakonec oziroma osebe, ki sonotarjevi zakoniti dediči. Če med osebami iz prejšnjega odstavka ni soglasja o tem. katera bo izročila notarski arhiv, ali če se zavezana oseba izročitvi upira, odredi pristojno zapuščinsko sodišče. kar je treba, da se notarski arhiv zavaruje in da ga Notarska zbornica Slovenije lahko prevzame.

Notarska zbornica Slovenije določi, katere listine, spisi, knjige in predmeti iz notarskega arhiva se zaupajo v hrambo in poslovanje notarju, ki je imenovan na mesto notarja iz prvega odstavka 96. člena oziroma prvega odstavka 97. člena tega zakona, ter katere listine, spisi in druga dokumentacija iz notarskega arhiva se vložijo v arhiv zbornice. Notarska zbornica Slovenije lahko določi, da se notarski arhiv v celoti ali deloma začasno, do zasedbe notarskega mesta iz prejšnjega odstavka, zaupa v hrambo in poslovanje drugemu notarju. Za predajo notarskega arhiva v smislu prvega oziroma drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 96. člena tega zakona.

Glede izdajanja izvirnikov ali odpravkov listin, ki so vložene v arhiv Notarske zbornice Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe IV. poglavja tega zakona, s tem da vlogo poslujočega notarja opravlja predsednik zbornice ali od njega pooblaščeni notar, ki je član organa upravljanja zbornice.

Diplomirani pravnik; ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 4. in 7. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, se lahko zaradi pridobitve pogojev za samostojno opravljanje notariata usposablja pri notarju kot notarski kandidat. Notar je dolžan omogočiti notarskemu kandidatu usposabljanje na vseh področjih notarskega poslovanja.

Notarski kandidat lahko začne opravljati prakso v notariatu, ko je na predlog notarja vpisan v imenik notarskih kandidatov, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Pred vpisom v imenik notarski kandidat poda prisego iz drugega odstavka 16. člena tega zakona pred predsednikom Notarske zbornice Slovenije in overi svoj podpis po določbi drugega odstavka 15. člena tega zakona.

Notarski kandidat sme namesto notarja, pri katerem je zaposlen, opravljati vse posle notarja, ne sme pa sestavljati notarskih zapisov. Zapisnike o poslih ter druge listine podpisuje z imenom in dostavkom "notarski kandidat". Notar na vsaki listini potrdi s podpisom, daje listino pregledal. Posli notarskega kandidata, opravljeni po določbah prvega in drugega odstavka tega člena, se štejejo za Uradno poslovanje notarja, pri katerem je kandidat zaposlen. Notar odgovarja zanje odškodninsko in disciplinsko.

Če je notar na dopustu, zdravstveno ali drugače dlje časa zadržan ali če je suspendiran, ga mora nadomeščati v njegovem uradnem poslovanju drugi notar (začasni namestnik). Namestnika določi notar. Če tega ne stori pred začetkom odsotnosti ali če tega ne more storiti, ga določi predsednik Notarske zbornice Slovenije. Notarski kandidat je lahko namestnik notarju, pri katerem je zaposlen, če izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona.

Namestnik vodi notarsko pisarno v imenu in za račun odsotnega notarja. Če namestnik in notar medsebojnega razmerja v zvezi z nadomeščanjem ne uredita sporazumno, posreduje pred vložitvijo tožbe predsednik Notarske zbornice Slovenije.

Namestnik opravlja vse posle nadomeščanega notarja s polnim pravnim učinkom kot njegov namestnik, uporablja pa pečat in žig nadomeščanega notarja.

Notarji, imenovani po tem zakonu, se obvezno združujejo v Notarsko zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica). Zbornica je pravna oseba s pooblastili, določenimi z zakonom, in ima pravico uporabljati v pečatu in listinah grb Republike Slovenije. Sedež zbornice je v Ljubljani.

Zbornica skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata ter zastopa interese notarjev in notarskih kandidatov. Zbornica določa tarifo o nagrajevanju notarjev v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

Zadeve zbornice opravljajo skupščina zbornice, njen izvršni in nadzorni odbor ter predsednik zbornice. Skupščina zbornice sprejema statut zbornice in druge splošne akte s katerimi ureja organizacijo in poslovanje zbornice in njenih organov ter zadeve iz njene pristojnosti. Skupščina voli izvršni in nadzorni odbor ter predsednika zbornice. Pri delu skupščine zbornice sodelujejo notarski kandidati, ki imajo pravico voliti svoje predstavnike v izvršni odbor sorazmerno številu notarskih kandidatov.

Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje. V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka ministrstvo lahko:

-        odredi pregled poslovanja notarja ali začasnega namestnika;

-        predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja;

-        opravlja pregled poslovanja zbornice, njenega izvršnega odbora in predsednika ter arhiva;

-        odreja druge ukrepe, za katere ima pooblastilo v zakonu.

Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata v zvezi z zadevami, ki jih notarju zaupa sodišče ali drug državni organ, ima predsednik, višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta. Predsednik višjega sodišča lahko:

-        odredi pregled poslovanja notarja ali začasnega namestnika v zadevah iz prejšnjega odstavka;

-        predlaga ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, odreditev pregleda celotnega poslovanja notarja oziroma začasnega namestnika:.

-        predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja oziroma začasnega namestnika.

Neposredni nadzor nad poslovanjem notarja oziroma začasnega namestnika opravlja zbornica. V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka sme zbornica po vnaprejšnjem obvestilu ali brez njega pregledovati notarske spise, vpisnike in druge evidence, poslovanje z listinami, prevzetimi v hrambo, ter poslovanje s prevzetim tujim denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi. ter notarju naložiti, kar je treba, da poslovanje uskladi s predpisi oziroma dokumentacijo spravi v red.

Notar in notarski kandidat sta disciplinsko odgovorna. če pri poslovanju kršita določbe tega zakona oziroma drugih predpisov ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krnita ugled ali verodostojnost notariata. Statut zbornice določi dejanja, ki pomenijo krnitev ugleda in verodostojnosti notariata.

V disciplinskem postopku proti notarju ali notarskemu kandidatu se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:

1.      pisni opomin:

2.      denarna kazen:

3.      odvzem pravice opravljati notariat oziroma odvzem pravice opravljati prakso pri notarju. Denarna kazen se sme izreči v mejah razpona, ki ga določi zbornica s svojim aktom. Odvzem pravice opravljati notariat se lahko izreče za dobo do pet let. odvzem pravice opravljati prakso pri notarju pa za dobo do treh let.

Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat oziroma odvzem pravice opravljati prakso pri notarju se sme določiti in izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju notariata ali prakse pri notarju, zaradi katerih notar oziroma notarski kandidat ni vreden javnega zaupanja za opravljanje notarskega poklica.

Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev. zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati notariat oziroma prakso, lahko disciplinski organ notarju ali notarskemu kandidatu izreče začasno prepoved opravljati notariat oziroma prakso pri notarju. Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ tri mesece.

V disciplinskih zadevah zoper notarja in notarskega kandidata odloča disciplinska komisija: razen v zadevah. v katerih je po določbah tega zakona pristojno odločati disciplinsko sodišče. Pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec, ki ga izvoli skupščina zbornice. Predsednika in člane disciplinskih komisij prve in druge stopnje ter disciplinskega tožilca izvoli skupščina zbornice iz vrst notarjev za čas, ki ga določa statut zbornice. Natančnejše določbe o disciplinskih organih iz prejšnjega odstavka in njihovi sestavi določa statut zbornice.

V disciplinskih zadevah zaradi kršitev, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati notariat oziroma prakso pri notarju, odloča disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije notarji. Predsednik senata je sodnik. Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov. V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, kolikor ta zakon ne določa drugače.

Sodnika, člana senata disciplinskega sodišča, se določita, vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Notarje, člane senata, izvoli skupščina zbornice za čas dveh let. Člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki se določijo oziroma volijo na enak način kot člani senata. Člani senata iz vrst notarjev in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih zbornice.

Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka. če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sumiti, da je notar oziroma notarski kandidat kršil določbe tega zakona ali okrnil ugled notariata. Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo za njihovo ugotovitev. Na predlog predsednika višjega sodišča ali ministra, pristojnega za pravosodje, je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinskim sodiščem.

Ko disciplinska komisija prve stopnje prejme zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, jo pošlje notarju oziroma notarskemu kandidatu, zoper katerega je zahteva vložena, da v petnajstih dneh odgovori na navedbe v zahtevi. Po prejemu odgovora na zahtevo oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka predsednik disciplinske komisije po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava.

Disciplinska komisija prve stopnje odloči po opravljeni ustni obravnavi. Ustna obravnava ni javna, razen kadar to notar ali notarski kandidat, zoper katerega teče disciplinski postopek. izrecno zahteva.

Zoper, odločbo disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v roku petnajstih dni. Pritožbo lahko vložita notar oziroma notarski kandidat, kije v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec. O pritožbi odloča disciplinska komisija druge stopnje brez ustne obravnave.

Podrobnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo ureja statut zbornice. Odločbe disciplinskih organov so izvršljive. Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom zbornice.

Notarju, ki je izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje notariata miruje. Opravljanje notariata miruje tudi notarju, ki mu je bila izrečena kazen zapora v trajanju do šest mesecev, ter notarju, ki mu je bila izrečena začasna prepoved opravljati notariat (prvi odstavek 115. člena), za čas, dokler ti ukrepi trajajo. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena določi začasnega namestnika v smislu 103. člena tega zakona predsednik zbornice. Začasni namestnik iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje in podpisuje listine v svojem imenu in za svoj račun.

Minister, pristojen za pravosodje, določi število in sedeže notarskih mest ter razpiše najmanj trideset prostih notarskih mest najkasneje tri mesece po uveljavitvi tega zakona. Prvih trideset-notarjev imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za pravosodje. Preden minister, pristojen za pravosodje, poda takšen predlog, pridobi mnenje tričlanske komisije, v katero imenujejo ministrstvo, pristojno za pravosodje, Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Odvetniška zbornica Slovenije vsak po enega člana.

Dokler ne bodo podane možnosti za izpolnjevanje pogoja o dveletnem pravniškem delu pri notarju (5. točka prvega odstavka 8. člena), se lahko imenuje za notarja tudi oseba, ki tega pogoja ne izpolnjuje. Določba prejšnjega odstavka se uporablja do 31. decembra 1997. Do uveljavitve zakona, ki bo urejal enotno usposabljanje diplomiranih pravnikov in pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.

Notarska zbornica Slovenije se konstituira in začne veljavno delovati potem, ko nastopi uradno poslovanje po tem zakonu najmanj trideset notarjev. Prvo sejo skupščine zbornice skliče najstarejši izmed notarjev iz prejšnjega odstavka. Odločitve oziroma dejanja iz pristojnosti zbornice po drugem odstavku 14. člena, drugem odstavku 15. člena in prvem odstavku 17. člena ter drugem odstavku 107. člena tega zakona opravlja do konstituiranja organov zbornice minister, pristojen za pravosodje. Začasno tarifo o nagrajevanju notarjev predpiše minister, pristojen za pravosodje; najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Do uveljavitve zakona, ki bo urejal organizacijo sodišč, se šteje, da ima položaj, ki ga ima po tem zakonu okrožno sodišče, temeljno sodišče, položaj, ki ga ima po tem zakonu okrajno sodišče, pa enota temeljnega sodišča.

Določbe 47. člena in 60. do 71. člena tega zakona se ne uporabljajo do 31. decembra 1994. 1. januarja 1995 prenehajo veljati:

-        drugi in tretji odstavek 107. člena, četrti in peti odstavek 117. člena, tretji in četrti odstavek 137. člena zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78);

-        drugi stavek drugega odstavka 58. člena in drugi odstavek 62. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in 1/89);

-        prvi in drugi odstavek 2. člena in 17. člen zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov (Uradni list SRS, št. 29/72). 1. januarja 1995 se preneha uporabljati 69. člen zakona o menici (Uradni list FLRJ. št. 104/46. Uradni list SFRJ 16/65, 54/70 in 57/89).

Za dokončanje zadev, ki so bile do 31. decembra 1994 predložene pristojnim sodiščem oziroma upravnim organom. so pristojni ti organi.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 740-01/92-3/5 Ljubljana, dne 21. februarja 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik I. r.