6. člen ZN

Notar mora kot nosilec javne službe, ne da bi bilo za to potrebno posebno naročilo, nemudoma poskrbeti za vpis neposestne zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic, razen če stranke pravnega pravila iz tretjega odstavka 142. člena SPZ, ki se za presojo pravnega razmerja med pogodbenimi strankami uporablja le podrejeno, niso uredile drugače. Prav to pa so storile v konkretnem primeru.

V postopku izbire in imenovanja notarja je pristojnost ministra (poleg preverjanja zakonitosti izbirnega postopka) na podlagi relevantnih določb ZN izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica. Tako kot preizkus strokovne usposobljenosti z ustnim razgovorom, je tudi ovrednotenje listinske dokumentacije del ocene izbirne komisije, ki je v okviru presoje strokovne usposobljenosti obe kandidatki ocenila z enako oceno. To pomeni, da tožnica z ugovorom, da je strokovno bolj usposobljena kot stranka z interesom, po vsebini izpodbija strokovno oceno. Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja s strani članov komisije, pa po ustaljeni sodni praksi ni in ne more biti predmet spora v upravnem sporu zoper odločbo o imenovanju notarja, saj je tudi v teh primerih ocena izbirne komisije strokovne narave. Prav tako ponovno vrednotenje doseženih rezultatov strokovne usposobljenosti v smislu, da bi se do njih ponovno moralo opredeliti tudi ministrstvo za pravosodje (kar je v tem upravnem sporu tožeča stranka očitala toženki) ne

Ni podana vzročna zveza med zatrjevano neskrbno overitvijo podpisa „pooblaščenca“ na pogodbi dne 2. 4. 2010 in škodo, ki je nastala z izročitvijo denarja dne 29. 3. 2010. Četudi bi notarska namestnica odklonila overitev podpisa na prodajni pogodbi, to že nastale škode ne bi moglo odpraviti oziroma preprečiti.

Za odškodninsko odgovornost notarja morajo biti kumulativno izpolnjene vse temeljne predpostavke odškodninskega delikta. Z opustitvijo zaslišanja priče sodišče prve stopnje ni odvzelo tožnici pravice do izjave ter posledično ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti.

Ugotavljanje protipravnosti je neogibno povezano z ugotavljanjem vzročne zveze. Tudi če bi notarka odklonila sporno overitev podpisov ali pogodbene stranke opozorila na to, da utegne biti prodajna pogodba zaradi neustreznega pooblastila neveljavna, to neveljavnosti prodajne pogodbe ne bi odpravilo in nastanka škode, ki jo tožnik vtožuje v tem postopku, ne bi preprečilo.

Notar je deloval v skladu s predpisi, ki so v času, ko je opravljal dejanja prodaje, veljali, sam pa ni imel možnosti, da bi zahteval, naj se ugotovi njihova protiustavnost. Zaradi tega mu ni mogoče očitati, da bi deloval v nasprotju s predpisi, saj druge možnosti ni imel, kot da je delal tako, kot je. Če pa notar ni ravnal v nasprotju s predpisi, pa ne more biti govora o kakršnikoli kršitvi, torej tudi ne o kršitvi katerekoli ustavne pravice, kar pomeni, da ni šlo za nedovoljen poseg v nobeno od ustavnih pravic, ki jih tožeča stranka navaja v tožbenem zahtevku. Sodišče se iz navedenih razlogov ne bo opredeljevalo do kršitve vsake posamezne pravice, saj že iz dejstva, da je tožena stranka ravnala zakonito in da ni kršila nobenega izmed členov ZFZ in ZFZ-C, ki so tedaj veljali (ZFZ-C je bil delno razveljavljen pozneje), izhaja, da ni mogla na nedovoljen način poseči v katero izmed ustavnih pravic tožeče stranke.

S strani tožeče stranke izročena izbrisna pobotnica, ki je vsebovala izjavo o plačilu dolga ter veljavno zemljiškoknjižno dovolilo, je notarki ne le omogočala, temveč celo terjala takojšnjo vložitev predloga za izbris hipoteke oziroma njeno izročitev dolžniku. Iz dejanskih ugotovitev sodišč namreč tudi izhaja, da izbrisna pobotnica ni bila izročena toženi stranki v hrambo, da bi jo morala torej zgolj hraniti, ne pa tudi izročiti dolžniku oziroma predlagati izbris hipoteke. Zato je sklicevanje revidentke na določbe ZN, ki urejajo prevzem, hranitev, popis ter samo hrambo listin in opredeljujejo poklicno skrbnost notarja ter odškodninsko odgovornost pri opravljanju notarske dejavnosti, ter na določbe OZ v delu, ki urejajo skrbnost pri izvrševanju naročila s strani prevzemnika naročila, v konkretnem primeru neutemeljeno. Kršitev načela proste presoje dokazov je podana, če ni upoštevan metodološki napotek iz citiranega določila 8. člena ZPP, ki od sodišča zahteva vestnost in skrbnost pri ocenjevanju dokazov na podlagi razumnih in preverljivih razlogov, in sicer najprej vsakega dokaza posebej, nato vseh skupaj ter upoštevajoč uspeh celotnega postopka. Pri tem pa ni nujn

Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je notarka pred izdajo notarskega zapisa ravnala skrbno in preverjala vsebino in obseg pooblastila. Notarka je ravnala dovolj skrbno tudi zato, ker je pred izdajo notarskega zapisa v telefonskem razgovoru s tožnikom osebno in neposredno preverjala veljavnost pooblastila in pomisleke, ki jih je imela v zvezi z njim. Pri tem se je prepričala, da tožnik pooblastila ne preklicuje, zato ni imela razlogov za drugačno ravnanje oziroma za odklonitev notarske storitve.

Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da toženka ob prejemu izbrisne pobotnice ni bila seznanjena z Dogovorom in da ji izbrisna pobotnica ni bila dana v hrambo v smislu 87. člena ZN, je pravilen zaključek, da ravnanje toženke, ki je izbrisno pobotnico posredovala zemljiški knjigi, ni bilo protipravno in da odškodninska odgovornost toženke že zato ni podana.

Pogodba ni nična, ker notar ni prebral pogodbe v celoti. To bi lahko bilo zgolj podlaga za odškodninsko odgovornost notarja. Glede na dejstvo, da predkupna pravica družbenikov ob prenosu poslovnega deleža ni določena kogentno (2) in da so vsi družbeniki hkrati prenesli svoje deleže na tožnika, in tako izrazili soglasje za prenos ter se ergo tudi odpovedali uveljavljanju predkupne pravic, izostanek zapisa glede neuveljavljanja predkupne pravice ničnosti pogodb ne more povzročiti.

Notar ni dolžan dodatno preverjati pristnosti pogodbe, ki jo ob ustanovitvi notarske hipoteke ne nevknjiženi nepremičnini prejme v hrambo, če njene zunanje lastnosti ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule (drugega notarja) na njej.

Po tožbenih trditvah naj bi bil razlog za odškodninsko odgovornost notarke to, da ni telefonično preverjala pristnosti listine, na podlagi katere je opravila overitev. Iz take trditve ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine.

začasni zastopnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postavljen za začasnega zastopnika.

Podana je odškodninska odgovornost drugotožene stranke (notarke). V zvezi s tem je pomembna zlasti ugotovitev, da iz vsebine notarskega zapisa (z dne 10.12.1997) ni razvidno, da bi notarka pogodbeni stranki opozorila, da prodajalka ni lastnica predmeta prodajne pogodbe in da bo imela pogodba pomanjkljivosti, zaradi katerih bo izpodbojna. V lokacijskem dovoljenju, na katerega se pogodba (notarski zapis) sklicuje kot na podlago prodajalkine lastninske pravice, je namreč izrecno navedeno, da ima prodajalka kiosk v najemu. Besedilo v notarskem zapisu, da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, takšnega opozorila ne more predstavljati.

Katere pravice in obveznosti so lahko predmet poravnave in s tem predmet ureditve z notarskim zapisom (4. člen ZN) je določal 1092. člen, v času nastanka obveznosti veljavni ZOR. Notarski zapis je izvršilni naslov, če so izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZN. Da je na njegovi podlagi mogoče dovoliti izvršbo, mora biti tudi izvršljiv (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Za lastnost izvršljivosti pa ne zadošča, da je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, pač pa mora biti kumulativno izpolnjen še nadaljnji pogoj, in sicer da je terjatev iz notarskega zapisa zapadla.