53. člen ZN

Praviloma z izbrisno tožbo, s katero je svoje pravno varstvo v tem postopku zahtevala tožnica, res ni moč uveljavljati neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dosežena in izvedena v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sklep o dedovanju v konkretnem primeru), če ta ni razveljavljena ali spremenjena. Vendar je to mogoče, če tožnica, kot v konkretnem primeru, ni imela možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana kasneje pravnomočna odločba, ki tožnice tudi ne veže (člen 220 Zakona o dedovanju). Izbrisna tožba v obravnavanem primeru nudi pravno varstvo nevknjiženemu imetniku pravice, na način, ki ga določa člen 243/1 Zakona o zemljiški knjigi v prvi točki, in sicer, da sodišče ugotovi neveljavnost takšne vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (z izbrisom lastninske pravice, vknjižene v korist pridobitelja - toženke, in nato znova z vpisom lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika).

Obličnost je pri darilni pogodbi za primer smrti določena kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem). To pomeni, da če nekaj manjka, je pogodba nična (enako kot je oporoka kot strogo obličen osebni pravni posel, če nekaj manjka nična). V obravnavani zadevi je pri sestavi spornih notarskih zapisov kot zapisna priča sodelovala oseba, ki po zakonu ne bi smela sodelovati kot zapisna priča. To pomeni, da pri sestavi notarskih zapisov niso bile izpolnjene vse obličnostne zahteve in da sporna darilna pogodba za primer smrti in aneks k njej nista bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ter da sta zato nična.

1. Ni sporno, da je bila v obravnavani zadevi ena izmed dveh prič, ki sta sodelovali pri sestavljanju spornih notarskih zapisov, V.B., sestra obeh pogodbenih strank. Kot priča ne sme sodelovati oseba, ki je z udeležencem take pogodbe v sorodstvu v stranski vrsti do drugega kolena (4. točka 53. člena v zvezi z 22. členom ZN). 2. Dejstvo, da je V.B. v enakem sorodstvenem razmerju z obema pogodbenima strankama, ne zmanjšuje teže te obličnostne pomanjkljivosti, kot to zmotno meni pritožba. 3. Pritožbeno sodišče se strinja z razlago prvostopenjskega sodišča, da zaradi nespoštovanja tega obličnostnega pogoja ni mogoče šteti, da sta bila pogodba in aneks k njej sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Ob upoštevanju dejstva, da je tožnik že pred sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju govoril o izročitvi predmetne nepremičnine, ob ugotovitvi, da zaradi svoje in ženine starosti ne bo več zmogel obdelovati posestva, prejemanje zdravil v času podpisa pogodbe, ki vplivajo na centralni živčni sistem, ni šteti kot razlog za obstoj napak volje v smislu 60. člena ZOR. Zapis v pogodbi, da gre za darilo, je potrebno presojati ob sočasni oceni volje strank, skleniti neodplačno oziroma odplačno pogodb (pogodbo o dosmrtnem preživljanju). Razlogi za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju se ocenjujejo po določbah Zakona o dedovanju (120. člen ZD). Neizpolnjevanje obveznosti mora biti dejansko, pri čemer je le bistveno neizpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje v pretežnem delu šteti za razlog za razvezo pogodbe. V zvezi z zavarovanjem morebitnih bodočih terjatev se uporabi določbi II. odst. 277. čl. ZIZ (predlagatelj mora upravičiti začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala z vložitvijo ustreznega zahtevka).