39. člen ZN
Preden začne notar sestavljati notarsko listino, mora ugotoviti osebno istovetnost strank in drugih udeležencev. Osebno istovetnost ugotavlja na podlagi uradnih dokumentov (osebne izkaznice, potnega lista) oziroma če to ni mogoče, na kakršenkoli drug način, po katerem je istovetnost udeleženca mogoče nedvomno izkazati. Če stranke in drugi udeleženci pri sestavi notarske listine v elektronski obliki niso fizično prisotne se njihova istovetnost ugotavlja in preveri z uporabo videoelektronske identifikacije:
- na podlagi veljavnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, pri čemer se istovetnost osebe dodatno preveri z vpogledom v javno evidenco izdajatelja tega identifikacijskega dokumenta in primerja njena podoba obraza v času videoelektronske identifikacije s fotografijo osebe, shranjeno v javni evidenci izdajatelja identifikacijskega dokumenta, ter s preverjanjem pristnosti in veljavnosti tega dokumenta v javni evidenci izdajatelja, ali
- na podlagi veljavnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, pri čemer se istovetnost osebe dodatno ob njenem izrecnem soglasju preveri tako, da se primerja njena podoba obraza v času videoelektronske identifikacije s podobo obraza te osebe, shranjeno kot biometrični podatek na pomnilniškem mediju veljavnega identifikacijskega dokumenta, ter s preverjanjem pristnosti in veljavnosti tega dokumenta v javni evidenci izdajatelja. Ne glede na prejšnji odstavek se istovetnost strank in drugih udeležencev, ki pri sestavi notarske listine v elektronski obliki niso fizično prisotne, lahko ugotavlja in preveri tudi na podlagi sredstva elektronske identifikacije visoke ravni zanesljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, ali na drug način, po katerem je istovetnost strank ali drugih udeležencev mogoče nedvomno ugotoviti in preveriti. Način ugotovitve istovetnosti oseb, udeleženih pri sestavi notarske listine, mora biti vselej naveden v listini. Minister s predpisom iz 95. člena tega zakona določi minimalne tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati videoelektronska identifikacija, ter način njene uporabe.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 18/2018Vrhovno sodišče RS · 2019
Vrhovno sodišče je v zadnjem obdobju že večkrat pojasnilo, kakšna je ustavna vloga Vrhovnega sodišča in kakšen je temu ustrezajoč pristop strank do Vrhovnega sodišča. Prvič je to storilo v zadevi II Ips 212/2016 z dne 15. 3. 2018. Revizija tožnika v obravnavani zadevi v nasprotju s tam izraženim stališčem ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, še več: v pretežnem delu se ne osredotoča niti na tista pravna vprašanja, ki so bila osrednjega pomena za odločitev v konkretni odškodninskopravni zadevi, marveč ponavlja nekatere očitno neutemeljene procesne očitke, na katere mu je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Prehodna procesna zakonodaja takšno revizijo sicer še dopušča. Zato jo je Vrhovno sodišče sicer obravnavalo, a na očitke le na kratko odgovorilo.
- VSK sodba I Cp 86/2004Višje sodišče v Kopru · 2005
Notar je povedal, da je notarski zapis pripravil v pisarni (tega ZN ne prepoveduje) in je pogodbenima strankama na glas in razločno povzel vsebino pogodbe. Pomembnejše je, da je udeležencu pogodbenega razmerja pogodba obrazložena tako, da jo razume in se nato lahko sam odloči, ali jo bo podpisal ali ne, kot če notar pogodbo dobesedno prebere, stranka pa je niti ne razume. Glede na to pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je bilo v celoti zadoščeno formi in ZN ter ima potrjena pogodba status notarskega zapisa, zato pogodba o dosmrtnem preživljanju ni nična.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 18. 10. 2022 · trenutno
- 20. 4. 2007 – 17. 10. 2022
- 17. 11. 2006 – 19. 4. 2007
- 1. 4. 1994 – 16. 11. 2006
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 9Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 3. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba in sklep II Ips 18/2018Vrhovno sodišče RS · 28. 3. 2019besedilo 2007–2022
Vrhovno sodišče je v zadnjem obdobju že večkrat pojasnilo, kakšna je ustavna vloga Vrhovnega sodišča in kakšen je temu ustrezajoč pristop strank do Vrhovnega sodišča. Prvič je to storilo v zadevi II Ips 212/2016 z dne 15. 3. 2018. Revizija tožnika v obravnavani zadevi v nasprotju s tam izraženim stališčem ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, še več: v pretežnem delu se ne osredotoča niti na tista pravna vprašanja, ki so bila osrednjega pomena za odločitev v konkretni odškodninskopravni zadevi, marveč ponavlja nekatere očitno neutemeljene procesne očitke, na katere mu je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Prehodna procesna zakonodaja takšno revizijo sicer še dopušča. Zato jo je Vrhovno sodišče sicer obravnavalo, a na očitke le na kratko odgovorilo.
- VSK sodba I Cp 86/2004Višje sodišče v Kopru · 27. 9. 2005besedilo 1994–2006
Notar je povedal, da je notarski zapis pripravil v pisarni (tega ZN ne prepoveduje) in je pogodbenima strankama na glas in razločno povzel vsebino pogodbe. Pomembnejše je, da je udeležencu pogodbenega razmerja pogodba obrazložena tako, da jo razume in se nato lahko sam odloči, ali jo bo podpisal ali ne, kot če notar pogodbo dobesedno prebere, stranka pa je niti ne razume. Glede na to pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je bilo v celoti zadoščeno formi in ZN ter ima potrjena pogodba status notarskega zapisa, zato pogodba o dosmrtnem preživljanju ni nična.