125. člen ZN

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 16.12.1994 nična, ker ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, vendar je pri tem spregledalo prehodno določbo 587. člena ZGD, po kateri so bili odvetniki pooblaščeni za sestavljanje ustreznih listin namesto v zakonu predvidenih notarskih listin za obdobje, dokler na podlagi posebnega zakona notarji ne bodo začeli opravljati svoje funkcije. Prvi notarji pa so pričeli s poslovanjem 1.6.1995. Vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutiven ampak le deklaratoren. Po oceni pritožbenega sodišča načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo ne moreta biti uporabljena na način, da bi sprememba družbenika proti upniku učinkovala šele od trenutka vpisa spremembe družbenika v sodni register. To bi namreč pomenilo izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar bi bilo v direktnem nasprotju s tem, da je vpis spremembe družbenika le deklaratoren.

Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka 12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

S sodbo Vrhovnega sodišča RS I Uv 5/95 z dne 17.3.1995 je prizadeti stranki omogočeno, da se ob vsakem bodočem razpisu pod enakimi pogoji, torej pod pogoji, določenimi v 10. členu ZN, poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta. Prizadeta stranka (kandidat za notarja) nima pravice biti imenovana za notarja, ampak le pravico, da se pod enakimi pogoji poteguje za zasedbo notarskega mesta.

Tožeča stranka, Notarska zbornica Slovenije, meni, da je bila kršena njena pravica oziroma pooblastilo, ki jo oziroma ga ima sicer v postopku imenovanja notarja po določbah ZN, s tem, ker ni sodelovala v postopku imenovanja za notarja stranke z interesom A.A., je zato po mnenju sodišča aktivna stranka. Ministrica za pravosodje je po ugotovitvi, da je bil razpisni postopek glede imenovanja stranke z interesom za notarja izveden zakonito po določbi 125. člena ZN ter glede na dejstvo, da je imel po navedeni določbi Državni zbor pravico do imenovanja le 30 notarjev in ker je pravica imenovanja notarjev prešla na ministra za pravosodje, izdala izpodbijano odločbo, s katero je odločila, da za notarja na prvo prosto notarsko mesto v A. imenuje A.A. Po presoji sodišča pa ministrica za pravosodje za izdajo izpodbijane odločbe ni imela zakonite podlage, saj je bil razpis objavljenem v Uradnem listu RS, št. 43/94, in postopek izpeljan na njegovi podlagi že zaključen.