iuris
§ zakonZakon o notariatu · ZN · velja od 9. 4. 1994

118. člen ZN

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 15. 6. 2010Vse odločbe ↓
  • VSL sklep II Cp 3248/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010

    Udeleženci postopka so pridobili na podlagi pravnih poslov solastninske deleže, ki so predmet delitvenega postopka, pri čemer so bili v pogodbah opisano določeni deli nepremičnin, ki so jih pridobivali, na podlagi medsebojnega dogovora so te deleže opredelili in se dogovorili o uporabi, vendar pa solastninskih deležev niso spremenili v izključno (etažno) lastnino. Zato ni podlage za prekinitev postopka in za napotitev na pravdo, ker je med njimi sporno, ali je eden od njih pridobil v izključno last del dvorišča. Ne gre namreč za spor o predmetu delitve (parceli) oziroma velikosti solastnih deležev na njej v smislu določbe 3. odstavka 118. člena ZNP. V pogodbah in dogovoru opredeljeni realni deli pa bodo v tem nepravdnem postopku predstavljali podlago za presojo njihovega interesa do pridobitve posameznih delov v izključno last (etažno lastnino) v smislu določbe 2. odstavka 70. člena SPZ.

  • VSL Sklep II Cp 187/2005Višje sodišče v Ljubljani · 2005

    Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka 12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 2. 10. 2023
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 17. 11. 2006 · trenutno
  2. 14. 11. 2005 – 16. 11. 2006
  3. 2. 3. 2005 – 13. 11. 2005
  4. 1. 4. 1994 – 1. 3. 2005

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 3Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 6. 2010
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSL sklep II Cp 3248/2010
    Višje sodišče v Ljubljani · 15. 6. 2010

    Udeleženci postopka so pridobili na podlagi pravnih poslov solastninske deleže, ki so predmet delitvenega postopka, pri čemer so bili v pogodbah opisano določeni deli nepremičnin, ki so jih pridobivali, na podlagi medsebojnega dogovora so te deleže opredelili in se dogovorili o uporabi, vendar pa solastninskih deležev niso spremenili v izključno (etažno) lastnino. Zato ni podlage za prekinitev postopka in za napotitev na pravdo, ker je med njimi sporno, ali je eden od njih pridobil v izključno last del dvorišča. Ne gre namreč za spor o predmetu delitve (parceli) oziroma velikosti solastnih deležev na njej v smislu določbe 3. odstavka 118. člena ZNP. V pogodbah in dogovoru opredeljeni realni deli pa bodo v tem nepravdnem postopku predstavljali podlago za presojo njihovega interesa do pridobitve posameznih delov v izključno last (etažno lastnino) v smislu določbe 2. odstavka 70. člena SPZ.

  • VSL Sklep II Cp 187/2005
    Višje sodišče v Ljubljani · 1. 6. 2005besedilo 2005–2005

    Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka 12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.