1. člen ZN
Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Notariat opravljajo notarji in notarke (v nadaljnjem besedilu: notarji), imenovani po tem zakonu, kot svoboden poklic. Notarji opravljajo svojo poklicno dejavnost osebno, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. Pravice in dolžnosti notarjev ureja ta zakon.
- VSRS Sodba I Ips 14501/2010Vrhovno sodišče RS · 2019
Zaupnost razmerja med notarjem in njegovimi strankami je eden od stebrov notarjevega poklica. V tej luči je treba zato presojati pravico do zasebnosti, ki izhaja iz tega zaupnega razmerja. Zavarovana drobrina pri notarjih ni samo zasebnost notarja, ki na določenem računalniku dela, temveč v prvi vrsti zasebnost strank. Poleg tega notariat predstavlja javno službo, v kateri notar v razmerju do strank deluje kot uradna oseba. Iz teh razlogov je varovana dobrina (komunikacijska zasebnost) nedisponibilna. Notar mora podatke varovati v interesu strank in varstva njihovih pravic kot poklicno tajnost. Za preiskavo ali zaseg listin in drugih dokumentov notarske pisarne se zahteva sodna odredba. Glede na naravo stvari velja isto tudi za zaseg nosilcev podatkov, saj v tem primeru nujno pride do posega v komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Sodišče bo odredbo izdalo le, če je tak ukrep nujen. Brez sodne odredbe pridobljeni dokazi so nezakoniti, razen v izjemnih primerih (člen 148 in 164 ZKP). Pregled zaseženih elektronskih naprav in podatkov brez kontrole predstavnika Notarske zbornice ni dopusten.
- VSL sklep Cst 264/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Zakon ni neustaven zato, ker določa, da notar preveri izid glasovanja, saj je notariat po določbi 137. člena URS javna služba, ki jo ureja zakon.
- VSRS Sklep I R 155/2010Vrhovno sodišče RS · 2010
Tožnik uveljavlja svojo terjatev kot notar. Notariat je svoboden poklic, notar pa oseba javnega zaupanja, njegova dejavnost pa načeloma ni gospodarska in zato tudi njegovega statusa ne gre enačiti s statusom samostojnih podjetnikov. Pravil o postopku v gospodarskih sporih zato za ta spor ni mogoče uporabiti in je glede na vrednost spornega predmeta podana pristojnost okrajnega sodišča.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 10. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 14501/2010Vrhovno sodišče RS · 10. 10. 2019
Zaupnost razmerja med notarjem in njegovimi strankami je eden od stebrov notarjevega poklica. V tej luči je treba zato presojati pravico do zasebnosti, ki izhaja iz tega zaupnega razmerja. Zavarovana drobrina pri notarjih ni samo zasebnost notarja, ki na določenem računalniku dela, temveč v prvi vrsti zasebnost strank. Poleg tega notariat predstavlja javno službo, v kateri notar v razmerju do strank deluje kot uradna oseba. Iz teh razlogov je varovana dobrina (komunikacijska zasebnost) nedisponibilna. Notar mora podatke varovati v interesu strank in varstva njihovih pravic kot poklicno tajnost. Za preiskavo ali zaseg listin in drugih dokumentov notarske pisarne se zahteva sodna odredba. Glede na naravo stvari velja isto tudi za zaseg nosilcev podatkov, saj v tem primeru nujno pride do posega v komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Sodišče bo odredbo izdalo le, če je tak ukrep nujen. Brez sodne odredbe pridobljeni dokazi so nezakoniti, razen v izjemnih primerih (člen 148 in 164 ZKP). Pregled zaseženih elektronskih naprav in podatkov brez kontrole predstavnika Notarske zbornice ni dopusten.
- VSL sklep Cst 264/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2. 7. 2014
Zakon ni neustaven zato, ker določa, da notar preveri izid glasovanja, saj je notariat po določbi 137. člena URS javna služba, ki jo ureja zakon.
- VSRS Sklep I R 155/2010Vrhovno sodišče RS · 18. 11. 2010
Tožnik uveljavlja svojo terjatev kot notar. Notariat je svoboden poklic, notar pa oseba javnega zaupanja, njegova dejavnost pa načeloma ni gospodarska in zato tudi njegovega statusa ne gre enačiti s statusom samostojnih podjetnikov. Pravil o postopku v gospodarskih sporih zato za ta spor ni mogoče uporabiti in je glede na vrednost spornega predmeta podana pristojnost okrajnega sodišča.
- VSRS Sodba I Up 122/2006Vrhovno sodišče RS · 25. 4. 2007
Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ
- VSRS Sklep I Up 461/2004Vrhovno sodišče RS · 12. 5. 2004besedilo 1994–2004
Če po tožeči stranki (Notarski zbornici Slovenije) zahtevana začasna odredba (da se Notarski zbornici Slovenije prepove določitev in objava datuma nastopa poslovanja prizadete stranke kot notarja v Uradnem listu RS, kar velja do pravnomočne odločitve sodišča v obravnavani upravni zadevi imenovanja notarja), ne bi bila sprejeta, bi prišlo do položaja v obdobju do pravnomočne odločitve sodišča, ko bi morala tožeča stranka izpolniti zakonsko obveznost po 17. členu ZN, to je določiti in objaviti datum nastopa poslovanja prizadete stranke kot notarja v Uradnem listu RS, ker je že prejela kopijo zapisnika o njegovi prisegi, pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe tožene stranke o imenovanju prizadete stranke pa do takrat sploh ne bi bila znana in ne bi bila pravnomočno potrjena ali izpodbita oziroma odločba odpravljena.
- VSRS Sodba I Up 51/2003Vrhovno sodišče RS · 2. 4. 2003besedilo 1994–2004
S sodbo Vrhovnega sodišča RS I Uv 5/95 z dne 17.3.1995 je prizadeti stranki omogočeno, da se ob vsakem bodočem razpisu pod enakimi pogoji, torej pod pogoji, določenimi v 10. členu ZN, poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta. Prizadeta stranka (kandidat za notarja) nima pravice biti imenovana za notarja, ampak le pravico, da se pod enakimi pogoji poteguje za zasedbo notarskega mesta.