45. člen

Pošiljke, oproščene poštnine in dajatev 1. V. prometu med državami članicami, katerih poštne uprave so se o tem sporazumele, pošiljatelji lahko s predhodno izjavo, dano odhodni pošti, sprejmejo v svoje breme celoten znesek poštnine in dajatev, s katerimi so obremenjene pošiljke ob vročitvi. Vse dokler pošiljka ni vročena naslovniku, lahko pošiljatelj, torej tudi po oddaji, zahteva, da se pošiljka vroči brez zaračunanja poštnine in dajatev. 2. V primerih, predvidenih v 1. odstavku, je pošiljatelj dolžan plačati zneske, ki jih zahteva naslovna pošta in položiti dovolj kritja, če je to potrebno. 3. Odhodna uprava pošiljatelju zaračuna poštnino, predvideno v 1. točki alineje n) 1. odstavka 26. člena, ki jo zadrži kot nadomestilo za storitev, opravljeno v odhodni državi. 4. Če je zahteva vložena po prejemu pošiljke, odhodna uprava zaračuna še dodatno poštnino, predvideno v 2. točki alineje n) 1. odstavka 26. člena. Če je treba zahtevo poslati telegrafsko ali po kateremkoli drugem telekomunikacijskem sredstvu, je pošiljatelj dolžan poleg tega plačati tudi ustrezno ceno. 5. Naslovna uprava je pooblaščena, da za pošiljko zaračuna poštnino, predvideno v 3. točki alineje n) 1. odstavka 26. člena. Ta poštnina je neodvisna od tiste, predvidene v 43. členu. Zaračuna se pošiljatelju v korist naslovne uprave. 6. Vsaka uprava ima pravico, da storitve vročanja pošiljk, oproščenih poštnine in dajatev, omeji na priporočene pošiljke in pisma z označeno vrednostjo.