30. člen

Vrnitev nevročenih paketov pošiljatelju 1. Vsak paket, ki ni mogel biti vročen, se vrne domicilni državi pošiljatelja: a) takoj, če: 1° je pošiljatelj to zahteval v skladu z alinejo c) 2. odstavka 23. člena; 2° je pošiljatelj (ali nekdo tretji v skladu z alinejo b) 2. odstavka 23. člena) podal nedovoljeno zahtevo; 3° pošiljatelj ali nekdo tretji zavrača plačilo poštnine, zaračunane v skladu z 2. odstavkom 29. člena; 4° razpoložbe pošiljatelja ali nekoga tretjega niso dale želenega učinka ne glede ali so bile razpoložbe dane ob predaji ali po prejemu obvestila o nevročljivosti; b) takoj po izteku: 1° roka, ki ga je pošiljatelj morebiti določil v skladu z alinejo d) 2. odstavka 23. člena; 2° rokov hranjenja, predvidenih v 26. členu, če se pošiljatelj ni ravnal v skladu s 23. členom. Vseeno se v takem primeru lahko od pošiljatelja zahteva razpoložbe; 3° dveh mesecev od takrat, ko je bilo poslano obvestilo o nevročljivosti, če pošta, ki je sestavila to obvestilo, od pošiljatelja ali nekoga tretjega ni prejela zadostnih razpoložb, ali če te razpoložbe niso prispele na to pošto. 2. Paket se vrača po poti, ki se navadno uporablja za pošiljanje sklepov. Lahko se vrne z letalom, če je pošiljatelj jamčil, da bo plačal letalsko dopolnilno poštnino. 3. Vsak paket, ki je vrnjen v skladu s tem členom, se bremeni: a) z dèli poštnin, do katerih je prišlo zaradi novega prevoza; b) z nerazveljavljenimi poštninami in dajatvami, ki jih naslovna uprava zahteva ob vračanju pošiljatelju, s pridržkom k zadnjemu stavku 2. odstavka 10. člena in k alinejam e), i) in j) 3. stolpca tabele v 1. odstavku 15. člena. 4. Ti deli poštnin, poštnine in pristojbine se zaračunajo pošiljatelju. 5. S paketi, ki se vračajo pošiljatelju, a se mu ne morejo vročiti, zadevna uprava ravna v skladu s svojo zakonodajo.