44. člen ZLS

Če je tožena stranka že pri odločanju po 2. odstavku 47. člena ZLS podvomila v zadostno število podpisov oziroma v njihovo verodostojnost, bi morala na tej podlagi tudi odločiti, zato da bi sodišče lahko v tem smislu preizkušalo zakonitost odločitve. Vprašanje zadostnega števila podpore pobudi je namreč element, na podlagi katerega mora tožena stranka najprej preizkušati pravilnost oblikovanja pobude (2. odstavek 47. člena ZLS). Tega namesto nje ne sme storiti sodišče, ker potem ne bi šlo za »preizkus« (3. odstavek 47. člena ZLS) zakonitosti odločitve tožene stranke v upravnem sporu. Strategija prostorskega razvoja občine A., ki je bila sprejeta z odlokom, je splošni akt. To pomeni, da v tovrstnih zadevah ni potrebno, da bi tožnik moral zatrjevati ali celo dokazati, da splošen akt občine že konkretno posega v njegovo določeno pravico, pravno korist ali obveznost, kar je specifičnost tožbe po 4. odstavku 5. člena ZUS-1, saj gre v konkretni zadevi za spor na podlagi drugega stavka 1. odstavka 2. člena ZUS-1, ki odpira možnost specifičnih oblik in vsebine sodnega varstva v upravnem sporu glede na specialne procesne določbe področnih zakonov. Ne more pa župan vlagatel

Po določilu 2. odstavka 31. člena ZUS-1 lahko sodišče zadrži le izvršitev izpodbijanega akta - tega pa tožnik v tožbi ne predlaga, saj ne predlaga zadržanja izvršitve oziroma učinkov izpodbijanega obvestila, ampak uveljavlja zadržanje uradne objave odloka o prostorski strategiji razvoja občine A. do končne odločitve. Zato z vidika določila 2. odstavka 32. člena ZUS-1 izdaja začasne odredbe, tako kot jo predlaga tožnik, ni dopustna. Tožnik predlaga zadržanje objave akta, ki ga je sprejel občinski svet, ki ni isti organ, s katerim ima tožnik sporno razmerje v tem upravnem sporu v smislu tega, zoper kateri organ je vložena tožba v upravnem sporu. Vendar je po presoji sodišča element spornega pravnega razmerja (v smislu 3. odstavka 32. člena ZUS-1) v tem primeru vseeno podan, kajti po določilu 3. odstavka 46. člena ZLS je ravno tožena stranka tista, ki je dolžna zadržati objavo splošnega akta - v zvezi s katerim je tudi vložena pobuda za referendum in tožba - do odločitve o pobudi oziroma do odločitve na referendumu; tožnik pa lahko zadržanje objave na podlagi vložene tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu še podaljša do vročitve sodne odločbe o zakonitosti izpo

Iz določb 1. odstavka 42. člena, 2. točke 1. odstavka 43. člena ter 1. odstavka 46. člena ZUreP-1 in 2. odstavka 2. člena Uredbe o prostorskih ureditvah državnega pomena izhaja, da je prostorsko urejanje gradnje avtoceste zadeva iz pristojnosti države, in ne stvar, o kateri bi odločali občinski organi. Ker je načrtovanje in odločanje o prostorski ureditvi avtoceste vsebina državnega lokacijskega načrta, torej akta države, občinskega referenduma o določbah tega akta glede na določbe 46. do 46.b člena ZLS ni mogoče uspešno zahtevati. Tudi mnenje občinskega sveta k državnemu lokacijskemu načrtu ni splošni, temveč posamični akt, v zvezi s posamičnimi akti občine pa razpis referenduma glede na določbe 1. odstavka 46. člena ZLS ni dopusten. Izvedbo občinskega referenduma za druge odločitve iz pristojnosti občinskih organov tudi ni mogoče zahtevati na podlagi določb 48. člena ZLS, saj se določba 2. odstavka tega člena sklicuje na določbe 47. člena istega zakona le v obsegu, kolikor se nanaša na oblikovanje zahteve za izdajo oziroma razveljavitev odločitve organa občine, ne pa tudi v obsegu, kolikor se nanaša na razpis referenduma. Po določbi 1. in 3. odstavka 48. člena namreč odloča o