35. člen ZLS

Župan na podlagi določbe šestega odstavka 33. člena ZLS ne more začeti sodnega postopka zaradi nezakonitosti vseh posamičnih odločitev občinskega sveta, ampak le glede tistih, ki se nanašajo na naloge iz izvirne pristojnosti občine. Odločba občinske mandatno-volilne komisije o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana ni odločitev občinskega sveta iz šestega odstavka 33. člena ZLD.

Pritožnik bi moral tožbo vložiti v tridesetih dneh od dneva seje, na kateri je tožena stranka sprejela navedeni sklep v obliki posamičnega akta. V prvem odstavku 35. člena ZLS je določeno, da občinski svet sprejema odločitve na svoji seji. Odločitev je sprejeta na seji, ko je izglasovana in od takrat naprej začne teči rok za vložitev tožbe po šestem odstavku 33. člena ZLS. Namen potrditve zapisnika je le potrditev, da so dejstva oziroma odločitve, zapisane v zapisniku, kot so bile izglasovane na seji.

Sklepi in odloki, sprejeti na 10. seji tožene stranke niso upravni akti oziroma akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu, pač pa so to po citirani določbi 3. člena ZUS-1 odločitve, ki jih je Občinski svet kot nosilec lokalne zakonodajne veje oblasti sprejel za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti na navedeni seji. Za te akte pa po citirani določbi, ki niso upravni akti, upravni spor pred sodiščem prve stopnje ni predviden po ZUS-1. Prav tako pritožbeno sodišče meni, da ni mogoče sprožiti upravnega spora zoper 3. točko dnevnega reda navedene seje tožene stranke, to je zoper " Sklep o letnem načrtu ravnanja s stvarnim in finančnim premoženjem Mestne občine za leto 2008". Nekateri sklepi in odloki, vključno s slednjim sklepom, so namreč tudi splošni akti, sprejeti v okviru Občinskega sveta in kot taki po Ustavi Republike Slovenije podvrženi ustavni presoji v pristojnosti Ustavnega sodišča Republike Slovenije (glej 4. alineo 1. odstavka 160. člena Ustave RS).

Tožnika nista izkazala pravnega interesa za tožbo in tudi iz pritožbenih ugovorov ne izhaja drugače. Tožnika sta svetnika občinskega sveta in sta sodelovala pri odločanju o imenovanju novih članov nadzornega sveta javnega podjetja. Dejstvo, da z imenovanjem novih članov nadzornega sveta ne soglašata oziroma, da sta bila pri glasovanju o novih članih preglašena, na zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.

Po določbi 1. odstavka 4. člena ZUS je upravni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta (ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu ni bil vročen v predpisanem roku), kar pomeni, da za dopustnost upravnega spora ZUS določa dva pogoja, ki morata biti podana kumulativno, in sicer gre na eni strani za prizadetost tožnika v njegovih pravicah ali pravnih koristih, na drugi strani pa, da je razlog za tožnikovo prizadetost izpodbijani upravni akt (ali okoliščina, da le-ta ni bil izdan). Če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto korist sodišče s sklepom zavrže tožbo že ob njenem predhodnem preizkusu po uradni dolžnosti. Po določbi 1. odstavka 33. ZLS je župan zakoniti zastopnik lokalne skupnosti, poleg tega pa ima po določbah ZLS tudi funkcijo varuha ustavnosti in zakonitosti v lokalni skupnosti, kot izhaja iz določbe 6. odstavka 33. člena ZLS. Določba 6. odstavka 33. člena ZLS torej postavlja župana kot varuha ustavnosti in zakonitosti v lokalni skupnosti, medtem ko drugi občinski funkcionarji (člani občinskega sveta, podžupan) iz 34

Za odločanje o pravicah in obveznostih zaposlenih v občinski upravi je pristojen župan kot njen predstojnik. Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Tudi za sekretarja občinskega sveta, ki ga sicer imenuje občinski svet sam, veljajo v primeru sklenitve delovnega razmerja v občinski upravi isti predpisi in iste pristojnosti župana.