32. člen ZLS
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor: - opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine; - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev; - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi. Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. Statut občine določa naloge, postopke in načine dela nadzornega odbora, oblikovanje nadzornega odbora, načela za organizacijo dela in predstavljanje nadzornega odbora, obveznosti in pravice občinskih organov v zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora ter javnost dela nadzornega odbora. Nadzorni odbor v skladu s statutom občine sprejme svoj poslovnik.
- VSRS Sklep I Up 295/2015Vrhovno sodišče RS · 2016
Zoper poročilo nadzornega odbora občine in s tem v zvezi zatrjevano kršitvijo procesnih pravic iz 22. člena Ustave RS ni sodnega varstva. Čeprav naj bi poročilo nadzornega odbora kršilo tudi tožničine pravice iz 21. in 34. člena Ustave, pa tožbeni predlog za odpravo poročila ni zahtevek v smislu prvega odstavka 134. člena OZ. Prvostopenjsko sodišče je zato nepravilno štelo, da je tožnica zahtevala sodno varstvo na podlagi omenjene določbe in da je pristojno pravdno sodišče. Tožnica bi poročilo lahko izpodbijala šele, če bi bili zoper njo na podlagi poročila odrejeni ukrepi, sama pa bi menila, da so bili sprejeti s kršitvijo njenih pravic. To pa izključuje sodno varstvo zoper poročilo tudi po 4. členu ZUS-1.
- UPRS sklep I U 1423/2011Upravno sodišče RS · 2011
Sklep o imenovanju nadzornega odbora ne po vsebini in ne po obliki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. ZLS (in tudi ne kakšen drug zakon) namreč ne določa, da bi bilo imenovanje oziroma razrešitev članov nadzornega odbora upravna stvar glede na drugi odstavek 2. člena ZUP. Članstvo v nadzornem odboru namreč ne pomeni uresničevanje pravice posameznika oziroma posameznikov, temveč uresničevanje zakonsko določene pravice organa - v obravnavanem primeru občinskega sveta -, ki imenuje člane nadzornega odbora. Pri tem tudi ni pomembno, da so tožniki že bili imenovani za člane nadzornega odbora, saj jim je mandat prenehal ex lege s prvo sejo novo izvoljenega sveta glede na prvi oziroma drugi odstavek 41. člena ZLS. Članstvo v nadzornem odboru torej ni pravica ali neposredna pravna korist tožnikov, kar pa posledično pomeni, da izpodbijani sklep ni posegel v pravno varovan položaj tožnikov.
Različice besedila: 9Pokaži ▾
- od 17. 2. 2026 · trenutno
- 3. 5. 2018 – 16. 2. 2026
- 23. 5. 2012 – 2. 5. 2018
- 13. 7. 2007 – 22. 5. 2012
- 5. 8. 2005 – 12. 7. 2007
- 16. 7. 1999 – 4. 8. 2005
- 10. 11. 1998 – 15. 7. 1999
- 7. 11. 1997 – 9. 11. 1998
- 7. 1. 1994 – 6. 11. 1997
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 2. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 295/2015Vrhovno sodišče RS · 17. 2. 2016besedilo 2012–2018
Zoper poročilo nadzornega odbora občine in s tem v zvezi zatrjevano kršitvijo procesnih pravic iz 22. člena Ustave RS ni sodnega varstva. Čeprav naj bi poročilo nadzornega odbora kršilo tudi tožničine pravice iz 21. in 34. člena Ustave, pa tožbeni predlog za odpravo poročila ni zahtevek v smislu prvega odstavka 134. člena OZ. Prvostopenjsko sodišče je zato nepravilno štelo, da je tožnica zahtevala sodno varstvo na podlagi omenjene določbe in da je pristojno pravdno sodišče. Tožnica bi poročilo lahko izpodbijala šele, če bi bili zoper njo na podlagi poročila odrejeni ukrepi, sama pa bi menila, da so bili sprejeti s kršitvijo njenih pravic. To pa izključuje sodno varstvo zoper poročilo tudi po 4. členu ZUS-1.
- UPRS sklep I U 1423/2011Upravno sodišče RS · 17. 8. 2011besedilo 2007–2012
Sklep o imenovanju nadzornega odbora ne po vsebini in ne po obliki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. ZLS (in tudi ne kakšen drug zakon) namreč ne določa, da bi bilo imenovanje oziroma razrešitev članov nadzornega odbora upravna stvar glede na drugi odstavek 2. člena ZUP. Članstvo v nadzornem odboru namreč ne pomeni uresničevanje pravice posameznika oziroma posameznikov, temveč uresničevanje zakonsko določene pravice organa - v obravnavanem primeru občinskega sveta -, ki imenuje člane nadzornega odbora. Pri tem tudi ni pomembno, da so tožniki že bili imenovani za člane nadzornega odbora, saj jim je mandat prenehal ex lege s prvo sejo novo izvoljenega sveta glede na prvi oziroma drugi odstavek 41. člena ZLS. Članstvo v nadzornem odboru torej ni pravica ali neposredna pravna korist tožnikov, kar pa posledično pomeni, da izpodbijani sklep ni posegel v pravno varovan položaj tožnikov.