5. člen ZVPoz
(pojmi in njihova razlaga)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.Požar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v prostoru in času. Za požar je značilno sproščanje toplote skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Posledica zelo hitrega gorenja je lahko eksplozija.
2.Eksplozija je zelo hitra reakcija oksidacije ali razpada, ki ima za posledico povišanje temperature ali tlaka oziroma obeh hkrati.
3.Požarna ogroženost je potencialna nevarnost za izgubo življenja ali poškodbo oziroma materialno škodo ob požaru.
4.Požarno tveganje je verjetnost, da bo prišlo do požara, ki bo povzročil človeške žrtve ali poškodbe oziroma materialno škodo.
5.Požarna varnost je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. S tem zakonom zahtevani ukrepi varstva pred požarom zagotavljajo predvsem varnost ljudi, živali in premoženja ter preprečujejo nastanek večjih požarov. 5.a Požarna nevarnost je stanje, ki ga opredeljuje požarna ogroženost in požarno tveganje.
6.Ukrepi varstva pred požarom so vsi prostorski, gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo požarno tveganje in zagotavljajo požarno varnost. Delijo se na preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.
7.Preventivni ukrepi varstva pred požarom so vsi preventivni prostorski, gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo možnost za nastanek požara, ob njegovem nastanku pa zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in premoženja ter preprečujejo njegovo širjenje.
8.Aktivni ukrepi varstva pred požarom so vsi tehnični in organizacijski ukrepi, ki so namenjeni za gašenje požara. Med te ukrepe spadajo tudi sistemi, naprave, oprema in postopki za odkrivanje in gašenje požara ter odvajanje dima in toplote ob požaru.
9.Sistem aktivne požarne zaščite obsega sisteme in opremo, ki so vgrajeni, in so namenjeni za zmanjševanje nevarnosti za ljudi, živali in premoženje, za odkrivanje in gašenje požara ter za odvajanje dima in toplote ob požaru.
10.Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom so vsa sredstva, naprave in oprema, ki se uporabljajo za preprečevanje in gašenje požara.
11.Evakuacija je urejeno gibanje oseb na varno mesto v primeru požara ali druge nevarnosti.
12.Poseg v naselje in naravno okolje je vsako trajno ali začasno človekovo ravnanje ali opustitev, ki lahko vpliva na požarno varnost.
13.Požarno nevarne snovi so gorljive trdne, tekoče in plinaste snovi.
14.Ravnanje s požarno nevarnimi snovmi so vsa dela s temi snovmi.
15.Požarno nevarna dela in opravila so vsa dela, pri katerih je zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ali narave dela povečana nevarnost nastanka požara.
16.Požarno nevarne naprave so vse naprave, ki lahko zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ali zaradi svojega delovanja pomenijo povečano nevarnost nastanka požara.
- UPRS sodba I U 1349/2015Upravno sodišče RS · 2016
Upravnik je že na podlagi drugega odstavka 48. člena SZ-1 pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe, k čemur je treba glede na drugi in tretji odstavek 25. člena SZ-1 šteti tudi varstvo pred požarom. Tožnica po presoji sodišča utemeljeno ugovarja, da ima upravnik že na podlagi zakona pooblastilo tudi za to, da v okviru upravljanja oziroma natančneje, varstva pred požarom, podpiše obravnavane dokumente oziroma za podpis pooblasti drugo osebo, kot to določa četrti odstavek 2. člena Pravilnika o požarnem redu. Zmotna je argumentacija toženke v smeri, da ZVPoz kot lex specialis omejuje pooblastila upravnika na področju varstva pred požarom. Drži, da ZVPoz v prvem odstavku 36. člena določa, da je za varstvo pred požarom odgovoren lastnik ali uporabnik objekta. Vendar pa navedene določbe ni mogoče razlagati v pomenu, da na področju varstva pred požarom upravnik, kadar je določen, kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov ne bi mogel nastopati v svojstvu odgovorne osebe; izrecnih določb o omejitvi pooblastil upravnika na področju varstva pred požarom pa ZVPoz tudi ne vsebuje.
- VSL sodba in sklep I Cp 4812/2008Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Vsi toženci so bili malomarni, njihovo skupno delovanje - kajenje pod kozolcem tožnika, kjer je bila velika nevarnost sprožitve požara, pa je tožeči stranki povzročilo škodo. Zato je njihova odgovornost solidarna po 1. in 4. odst. 186. čl. OZ. Namen tega določila je olajšati položaj oškodovanca, saj bi bilo nesorazmerno težko v primerih več potencialnih povzročiteljev škode za vsakega od njih izkazati vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo; zadošča, da tožeča stranka izkaže, da je ravnanje kateregakoli od več potencialnih povzročiteljev povzročilo škodo. Bistvo poravnave je vzajemna popustitev, če pa samo ena stran popusti drugi, tako da npr. pripozna pravico druge, ne gre za poravnavo in zanjo ne veljajo pravila o poravnavi (3. odst. 1051. čl. OZ). Kršitev iz 13. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP glede izključitve javnosti iz glavne obravnave je storjena zgolj, kadar sodišče javnost z glavne obravnave izključi v nasprotju z zakonom, ne pa, kadar je ne izključi.
- VSRS Sodba U 918/94Vrhovno sodišče RS · 1996
Presoja obstoja ovire po 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen je odvisna od vprašanja, ali je nepremičnina, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, v času uveljavitve ZDen služila za opravljanje javne službe. Dejavnost gasilskega društva kot družbene organizacije (75. čl. Ustave SRS iz leta 1974) se šteje za javno službo.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 4. 1. 2007 · trenutno
- 19. 10. 2006 – 3. 1. 2007
- 24. 12. 2001 – 18. 10. 2006
- 6. 1. 1994 – 23. 12. 2001
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 7. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1349/2015Upravno sodišče RS · 5. 7. 2016
Upravnik je že na podlagi drugega odstavka 48. člena SZ-1 pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe, k čemur je treba glede na drugi in tretji odstavek 25. člena SZ-1 šteti tudi varstvo pred požarom. Tožnica po presoji sodišča utemeljeno ugovarja, da ima upravnik že na podlagi zakona pooblastilo tudi za to, da v okviru upravljanja oziroma natančneje, varstva pred požarom, podpiše obravnavane dokumente oziroma za podpis pooblasti drugo osebo, kot to določa četrti odstavek 2. člena Pravilnika o požarnem redu. Zmotna je argumentacija toženke v smeri, da ZVPoz kot lex specialis omejuje pooblastila upravnika na področju varstva pred požarom. Drži, da ZVPoz v prvem odstavku 36. člena določa, da je za varstvo pred požarom odgovoren lastnik ali uporabnik objekta. Vendar pa navedene določbe ni mogoče razlagati v pomenu, da na področju varstva pred požarom upravnik, kadar je določen, kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov ne bi mogel nastopati v svojstvu odgovorne osebe; izrecnih določb o omejitvi pooblastil upravnika na področju varstva pred požarom pa ZVPoz tudi ne vsebuje.
- VSL sodba in sklep I Cp 4812/2008Višje sodišče v Ljubljani · 25. 2. 2009
Vsi toženci so bili malomarni, njihovo skupno delovanje - kajenje pod kozolcem tožnika, kjer je bila velika nevarnost sprožitve požara, pa je tožeči stranki povzročilo škodo. Zato je njihova odgovornost solidarna po 1. in 4. odst. 186. čl. OZ. Namen tega določila je olajšati položaj oškodovanca, saj bi bilo nesorazmerno težko v primerih več potencialnih povzročiteljev škode za vsakega od njih izkazati vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo; zadošča, da tožeča stranka izkaže, da je ravnanje kateregakoli od več potencialnih povzročiteljev povzročilo škodo. Bistvo poravnave je vzajemna popustitev, če pa samo ena stran popusti drugi, tako da npr. pripozna pravico druge, ne gre za poravnavo in zanjo ne veljajo pravila o poravnavi (3. odst. 1051. čl. OZ). Kršitev iz 13. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP glede izključitve javnosti iz glavne obravnave je storjena zgolj, kadar sodišče javnost z glavne obravnave izključi v nasprotju z zakonom, ne pa, kadar je ne izključi.
- VSRS Sodba U 918/94Vrhovno sodišče RS · 9. 10. 1996besedilo 1994–2001
Presoja obstoja ovire po 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen je odvisna od vprašanja, ali je nepremičnina, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, v času uveljavitve ZDen služila za opravljanje javne službe. Dejavnost gasilskega društva kot družbene organizacije (75. čl. Ustave SRS iz leta 1974) se šteje za javno službo.