Zakon o gasilstvu (ZGas)

Ta zakon ureja naloge, organizacijo in status gasilstva.

(1)Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba (v nadaljnjem besedilu: javna gasilska služba), katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo občine in država.

(2)Gasilstvo je humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu. Izvajanje operativnih nalog, ki jih izvaja gasilstvo ob nesrečah, je za prizadete in ogrožene brezplačno, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.

(1)Gasilske organizacije izvajajo operativne naloge gasilstva.

(2)Gasilske organizacije lahko izvajajo tudi druge naloge gasilstva, ki se skladno s tem zakonom lahko izvajajo kot pridobitna dejavnost.

(3)Izvajanje drugih nalog gasilstva ne sme omejevati izvajanja operativnih nalog gasilstva.

Vodja intervencije sme ob požaru ali drugi nesreči, ko ni mogoče drugače zavarovati ljudi in premoženja, v skladu s tem zakonom, začasno omejiti:

-        svobodo gibanja;

-        pravico do nedotakljivosti stanovanja;

-        pravico do uživanja lastnine.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.      Prostovoljni gasilec je član prostovoljnega gasilskega društva.

2.      Poklicni gasilec je delavec v poklicni gasilski enoti ali poklicnem jedru prostovoljne gasilske enote oziroma delavec, ki opravlja operativne naloge gasilstva v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji in je zaključil usposabljanje za poklicne gasilce.

3.      Operativni gasilec je oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih sestavah gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihofizične in zdravstvene zahteve ter je strokovno usposobljena za opravljanje teh nalog.

4.      Operativne naloge gasilstva so gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških ter industrijskih nesrečah, opravljanje nalog zaščite in reševanja oseb ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter druge splošne reševalne naloge. Operativne naloge gasilstva so lahko tudi preventivne, in sicer izvajanje ukrepov varstva pred požarom, ki jih gasilskim enotam določajo predpisi s področja varstva pred požarom, usposabljanja in vaje za izvajanje operativnih nalog gasilstva.

5.      Druge naloge gasilstva se lahko izvajajo kot pridobitna dejavnost in se ne uvrščajo med operativne naloge gasilstva, zlasti izvajanje požarne straže, požarnega varovanja ter drugih ukrepov varstva pred požarom na podlagi pooblastil pristojnega organa, vzdrževanje gasilnikov, pregledovanje in preizkušanje hidrantnega omrežja, zagotavljanje pitne vode za prebivalce in živino ter posojanje zaščitne in reševalne opreme.

6.      Intervencija je izvajanje operativnih nalog gasilstva, razen preventivnih operativnih nalog.

7.      Operativni gasilski načrt je načrt, ki ureja organiziranje, delovanje, obveščanje in aktiviranje gasilskih enot.

8.      Elaborat javne gasilske službe je dokument, s katerim se v občinah, kjer so ustanovljene poklicne gasilske enote, določi končna organiziranost in opremljenost gasilske enote ter organiziranost javne gasilske službe v občini.

9.      Sistem obveščanja in aktiviranja gasilcev je del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

10.   Gasilska zaščitna oprema je oprema za osebno in skupinsko zaščito gasilcev pri izvajanju operativnih nalog gasilstva.

11.   Gasilska reševalna oprema je vsako orodje, naprava ali sredstvo, ki je izdelano ali pridobljeno zato, da se uporablja za izvajanje operativnih nalog gasilstva.

12.   Gasilske nepremičnine so zemljišča s pripadajočimi sestavinami in so namenjena za izvajanje javne gasilske službe.

13.   Gasilska služba je poklicno ali prostovoljno opravljanje operativnih nalog gasilstva.

14.   Gasilska enota je poklicna ali prostovoljna enota, ki je sestavni del gasilske organizacije, in izvaja operativne naloge gasilstva v določenih formacijskih sestavah gasilskih enot ter izpolnjuje druge pogoje, določene s predpisi.

15.   Poklicno jedro je skupina operativnih gasilcev, ki poklicno opravlja operativne naloge gasilstva v prostovoljni gasilski enoti, določeni z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot.

16.   Formacijske sestave gasilskih enot so s pravili gasilske službe določeni seznami funkcionalnih dolžnosti, s katerimi se določajo gasilske skupine, oddelki, vodi in druge enote za opravljanje operativnih nalog gasilstva.

17.   Gasilske organizacije so prostovoljna gasilska društva, gasilske zveze in poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavodi ali druge organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo.

18.   Prostovoljno gasilsko društvo je humanitarna organizacija, v kateri fizične osebe prostovoljno delujejo in opravljajo operativne naloge gasilstva ter druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in delovanje gasilstva. Člani prostovoljnega gasilskega društva so lahko tudi pravne osebe.

19.   Gasilska izkaznica je listina, v kateri so navedeni predpisani podatki, in je opremljena s fotografijo, s katero prostovoljni ali poklicni gasilec izkaže članstvo v gasilski enoti in gasilski organizaciji oziroma dokazuje svojo identiteto. Izda jo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje za poklicne gasilce, za prostovoljne gasilce pa Gasilska zveza Slovenije. Iz gasilske izkaznice je razvidno, kdo je operativni gasilec. Kot sestavni del gasilske izkaznice se lahko predpiše tudi ustrezna oznaka.

20.   Čas za prihod gasilskih enot na kraj nesreče obsega čas od prejema klica za aktiviranje gasilske enote, čas prenosa klica in čas, potreben za izvoz in prihod gasilcev na kraj nesreče, pri čemer se upoštevajo vrsta gasilske enote ter naravne in druge razmere na poti do kraja nesreče ter na območju, na katerem se je nesreča zgodila.

21.   Čas intervencije obsega čas od prejema poziva za aktiviranje gasilske enote oziroma posameznih gasilcev do vrnitve v matično enoto ter vzpostavitve enote v pripravljenost.

(1)Občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva.

(2)Občina zagotavlja sredstva za:

1.      redno delovanje gasilskih enot;

2.      gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in alarmiranje;

3.      vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme;

4.      usposabljanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot;

5.      gradnjo in vzdrževanje gasilskih nepremičnin;

6.      povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju operativnih nalog gasilstva;

7.      povračilo škode, povzročene tretjim osebam, zaradi opravljanja operativnih nalog gasilstva na intervencijah;

8.      opravljanje drugih dejavnosti gasilskih organizacij.

(3)Občina zagotavlja opravljanje operativnih nalog gasilstva preko gasilskih organizacij.

Na širšo samoupravno lokalno skupnost se lahko prenese opravljanje nalog gasilstva, ki so pomembne za varstvo pred požarom in drugimi nevarnostmi, kot je nakup, vzdrževanje in hramba gasilske zaščitne in reševalne opreme za zahtevnejše intervencije, velike požare in druge velike nesreče.

(1)Država na področju gasilstva:

1.      ustanovi in zagotovi delovanje gasilske šole za usposabljanje kadrov v gasilstvu in izvaja usposabljanja;

2.      sofinancira naloge zaščite in reševanja, ki so širšega pomena;

3.      zagotavlja del sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju gasilstva ter za razvijanje gasilske zaščitne in reševalne opreme;

4.      zagotavlja pogoje za delovanje Gasilske zveze Slovenije in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev;

5.      zagotavlja skladen razvoj gasilstva v državi in zagotavlja pogoje za posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme;

6.      zagotavlja delovanje sistema obveščanja in alarmiranja na območju države in posameznih geografsko ali kako drugače povezanih širših območjih državnega ozemlja;

7.      zagotavlja sredstva za standardizirana gasilska zavarovanja pripadnikov gasilske organizacije ter del sredstev za standardizirana gasilska zavarovanja vozil, opreme in objektov, ki jih uporabljajo gasilske organizacije v okviru izvajanja svojih nalog.

(2)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določi gasilske enote za opravljanje nalog zaščite in reševanja, ki so širšega pomena. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje s temi gasilskimi enotami neposredno sklene pogodbe o opravljanju nalog zaščite in reševanja, ki so širšega pomena. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje mora pred sklenitvijo pogodbe obvestiti o tem občinski organ, pristojen za organizacijo javne gasilske službe v občini, na območju katere gasilska enota deluje. Vlada predpiše čas izvoza posameznih kategorij gasilskih enot.

(3)Minister, pristojen za gasilstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše minimalno osebno in skupinsko zaščitno opremo gasilcev, merila za zavarovanje operativnih gasilcev za primer smrti in trajne ali prehodne izgube delovne zmožnosti, merila in roke za periodično ugotavljanje psihofizičnih sposobnosti in programe za opravljanje preizkusa znanja operativnih gasilcev ter strokovne izpite. Minister v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev predpiše uniformo, čine in oznake gasilcev ter obliko in vsebino gasilske izkaznice. Minister predpiše tudi čase, v katerih morajo gasilske enote, ki so aktivirane v skladu z operativnim gasilskim načrtom lokalne skupnosti, priti na kraj nesreče ter merila za požarno pokrivanje posameznih vrst objektov. Minister predpiše tudi vrsto, vsebino, obseg in način izvedbe sklenitve standardiziranih gasilskih zavarovanj iz 7. točke prvega odstavka tega člena.

(4)Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom predpiše merila za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev.

(5)Minister po predhodnem mnenju Gasilske zveze Slovenije in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev predpiše tudi pravila gasilske službe, s katerimi se uredijo zlasti:

1.      naloge in odgovornosti gasilcev ter oblike sodelovanja gasilskih organizacij;

2.      formacijske sestave gasilskih enot;

3.      strokovno usposabljanje gasilcev.

(1)Gasilske enote so poklicne ali prostovoljne, glede na območje delovanja pa so teritorialne in industrijske.

(2)Gasilske enote so organizirane kot:

1.      poklicne gasilske enote;

2.      prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih;

3.      gasilske enote v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah.

(3)Gasilske enote opravljajo svoje naloge v skladu s pravili stroke in pravili gasilske službe.

(1)Osnovna merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot so: a)     za naselja:

-  število prebivalcev;

-  tip naselij glede na gostoto in način pozidave, stopnjo razvitosti ter storitvene, oskrbovalne, proizvodne in kmetijske dejavnosti; b)     za gospodarske družbe, zavode in druge organizacije:

-  požarna ali eksplozijska nevarnost tehnološkega procesa;

-  število zaposlenih;

-  površina in razmestitev objektov;

-  oddaljenost ustrezne gasilske enote; c)     za gozdove:

-  površina in vrsta gozdov; d)     za vodne površine:

-  velikost in vrsta vodnih površin.

(2)Vlada predpiše podrobnejša merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot.

Organizacija gasilstva v občini se v skladu z merili iz prejšnjega člena določi z operativnim gasilskim načrtom občine.

(1)Poklicne gasilske enote, ki opravljajo javno gasilsko službo v skladu s tem zakonom in aktom o ustanovitvi, se prek svojih gasilskih organizacij povezujejo v Združenje slovenskih poklicnih gasilcev. Prostovoljne gasilske enote opravljajo javno gasilsko službo skladno s tem zakonom, če jih neposredno določi pristojni občinski organ in če z gasilskimi organizacijami, v katerih delujejo te gasilske enote, občina neposredno sklene pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. Za opravljanje javne gasilske službe v skladu s tem zakonom je lahko določena le tista prostovoljna gasilska enota, ki se preko gasilskih zvez povezuje v Gasilsko zvezo Slovenije. Pogodbo o opravljanju javne gasilske službe sopodpisuje tudi pristojna gasilska zveza.

(2)Pristojni občinski organ za opravljanje javne gasilske službe v skladu s tem zakonom določi zlasti:

1.      obseg in način opravljanja javne gasilske službe;

2.      začetek ali obdobje opravljanja javne gasilske službe;

3.      organizacijo javne gasilske službe;

4.      nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe.

(3)Obseg in način opravljanja javne gasilske službe se določi zlasti v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, s časi, določenimi za izvoz gasilskih enot, ter z načrti zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah občine.

(4)V pogodbi o opravljanju javne gasilske službe se za gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev določijo sredstva, ki jih zagotavlja pristojni občinski organ za opravljanje javne gasilske službe, zlasti za izvajanje intervencij, usposabljanje, plačevanje zdravstvenih pregledov, zavarovanja vozil, opreme in objektov, ki jih uporabljajo gasilske organizacije v okviru izvajanja svojih nalog, zavarovanja za poklicne bolezni ter za druge pravice iz delovnega razmerja oziroma pravice, ki jih ta zakon določa za operativne gasilce, ter sredstva, ki jih občina namenja za usposabljanje gasilske mladine in druge društvene dejavnosti.

(5)V opravljanje javne gasilske službe v skladu s tem zakonom se lahko na podlagi odločitve pristojnega občinskega organa in pogodbe o opravljanju javne gasilske službe vključi tudi industrijska gasilska enota, če ne glede na to gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, v kateri taka gasilska enota deluje, izpolnjuje obveznosti glede lastne gasilske službe, organizirane v skladu z merili za organizacijo in opremljanje gasilskih enot.

(6)V letnem programu dela poklicne gasilske enote, ki je organizirana kot javni zavod, se določi tudi sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi enotami in industrijskimi gasilskimi enotami pri opravljanju javne gasilske službe.

(1)Požarno stražo in požarno varovanje objektov, drugega premoženja ter javnih prireditev opravljajo na območju občine tiste gasilske enote, ki izvajajo javno gasilsko službo v skladu s tem zakonom na območju te občine, če z operativnim gasilskim načrtom občine ali z zakonom ni določeno drugače. Stroški izvajanja gasilskih operativnih nalog po tem členu bremenijo naročnika.

(2)V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki imajo organizirano svojo operativno gasilsko enoto v skladu s tem zakonom, lahko ta izvaja tudi požarno stražo na tem območju.

(1)Za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini se ustanovi gasilsko poveljstvo občine, ki ga sestavljajo poveljniki prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot oziroma gasilskih sektorjev na območju občine. Gasilsko poveljstvo se v skladu s tem členom ustanovi le v tisti občini, v kateri delujejo prostovoljne in poklicne gasilske enote, oziroma v tisti občini, v kateri se prostovoljne gasilske enote vključujejo v gasilsko zvezo, ki obsega več občin. Gasilsko poveljstvo imenuje gasilskega poveljnika občine. V občinah, v katerih delujejo poklicne gasilske enote, gasilskega poveljnika občine imenuje župan na predlog gasilskega poveljstva. Podrobneje se postopek imenovanja in pristojnosti gasilskih poveljstev ter gasilskih poveljnikov občin uredijo s pravili gasilske službe.

(2)V občini, v kateri deluje gasilska zveza, ki povezuje le prostovoljne gasilske enote na območju te občine, opravlja poveljstvo gasilske zveze tudi naloge gasilskega poveljstva občine, poveljnik gasilske zveze pa naloge gasilskega poveljnika občine.

(3)Gasilski poveljnik občine vodi gasilsko poveljstvo občine ter lahko tudi večje gasilske intervencije. Gasilski poveljnik občine je član štaba Civilne zaščite občine.

(4)Gasilski poveljnik občine in gasilsko poveljstvo občine organizirata javno gasilsko službo v skladu z merili za organiziranje ter opremljanje gasilskih enot, elaboratom javne gasilske službe in operativnim gasilskim načrtom, skladno s pogodbo o opravljanju lokalne javne gasilske službe in z načrti zaščite in reševanja.

(1)Poklicna gasilska enota opravlja operativne naloge gasilstva na območju, za katerega je ustanovljena ali ima sklenjeno ustrezno pogodbo. Poklicna gasilska enota, ki opravlja javno gasilsko službo, je praviloma osrednja enota v občini in posreduje na območju celotne občine v skladu z operativnim gasilskim načrtom občine.

(2)Poklicne gasilske enote se organizirajo v skladu z merili iz 10. člena tega zakona.

(1)Kandidat za poklicnega gasilca poklicno opravlja naloge gasilstva in poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjuje še posebne pogoje:

1.      ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnih programih za pridobitev srednje izobrazbe oziroma srednje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 5. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, in je polnoleten;

2.      ni v kazenskem postopku in ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ter ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;

3.      opravi predpisan preizkus psihofizičnih sposobnosti.

(2)Po sklenitvi delovnega razmerja mora kandidat za poklicnega gasilca v 24 mesecih uspešno zaključiti usposabljanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce, s čimer pridobi naziv poklicni gasilec in se lahko zaposli na ustrezno delovno mesto.

(3)Kandidatu za poklicnega gasilca, ki ni uspešno končal gasilske šole, se izredno odpove pogodba o zaposlitvi.

(1)Poklicni gasilec mora imeti uspešno zaključeno usposabljanje v gasilski šoli po programu za poklicnega gasilca.

(2)Poklicni gasilec, ki kot operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti, mora imeti uspešno zaključeno usposabljanje v gasilski šoli po programu za poklicnega gasilca, najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 6. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog v poklicnem gasilstvu, opravljeno predpisano usposabljanje za to delo ter strokovni izpit za operativnega vodjo, ki ga mora opraviti v dveh letih po prevzemu nalog.

(3)Poklicni gasilec, ki kot poveljnik vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti, mora imeti uspešno zaključeno usposabljanje v gasilski šoli po programu za poklicnega gasilca, najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. januarjem 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, če vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, tri leta delovnih izkušenj pri vodenju operativnega dela v poklicnih gasilskih enotah, opravljeno predpisano usposabljanje za to delo ter strokovni izpit za poveljnika, ki ga mora opraviti v dveh letih po prevzemu nalog poveljnika.

(4)Državljani držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali države, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), lahko v Republiki Sloveniji opravljajo delo poklicnega gasilca v skladu s tem zakonom pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Državljani države pogodbenice, ki želijo opravljati delo poklicnega gasilca v skladu s tem zakonom, morajo pri ministrstvu, pristojnem za gasilstvo, pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Ministrstvo, pristojno za gasilstvo, izvede postopek o priznavanju poklicne kvalifikacije v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij.

(1)Poveljnik poklicne gasilske enote je poklicni gasilec, ki organizira in vodi strokovno delo enote.

(2)Poveljnik poklicne gasilske enote zlasti:

1.      skrbi za njeno intervencijsko pripravljenost in vodi večje intervencije;

2.      organizira in nadzira strokovno usposabljanje, urjenje ter kondicijsko pripravljenost pripadnikov enote;

3.      skrbi za brezhibnost gasilske zaščitne in reševalne opreme.

(3)Poveljnik poklicne gasilske enote je član pristojnega občinskega štaba Civilne zaščite.

(4)Postopek izbire, naloge in pristojnosti poveljnikov poklicnih gasilskih enot se določijo z akti poklicne gasilske enote ter pravili gasilske službe.

(1)Poklicni gasilec mora periodično opraviti predpisani preizkus psihofizičnih sposobnosti in zdravniški pregled.

(2)Če je bilo pri preizkusu psihofizičnih sposobnosti ali zdravniškem pregledu iz prejšnjega odstavka ugotovljeno, da poklicni gasilec ni sposoben za opravljanje svojega dela, se razporedi na delovno mesto, ki ustreza njegovim zdravstvenim in psihofizičnim sposobnostim.

(3)Če je bilo pri preizkusu psihofizičnih sposobnosti ali zdravniškem pregledu iz prvega odstavka tega člena ugotovljeno, da poklicni gasilec ni sposoben za opravljanje svojega dela, morata delodajalec in ustanovitelj preveriti, ali ga je mogoče zaposliti pod spremenjenimi okoliščinami, in mu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi, oziroma če to ni mogoče, se mu odpove pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

(1)Za delovna razmerja in plače poklicnih gasilcev veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, kolektivna pogodba za javni sektor in kolektivna pogodba dejavnosti, če s tem zakonom ali zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami posamezno vprašanje ni urejeno drugače.

(2)S kolektivno pogodbo dejavnosti pravic in obveznosti poklicnih gasilcev, ki jih določa ta zakon ali zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ni mogoče urediti drugače ali ugodneje.

(3)Poklicni gasilci so dolžni na podlagi odločitve predstojnika gasilske enote opravljati delo zaradi narave, organizacije in potreb gasilske službe v posebnih pogojih dela.

(4)Za posebne pogoje dela iz prejšnjega odstavka se šteje delo v delovnem času, ki je za poklicne gasilce manj ugoden, in delo v manj ugodnih pogojih dela, nevarnostih ali s posebnimi obremenitvami.

(5)Delo preko polnega delovnega časa, dežurstvo in pripravljenost za delo na domu se, razen v primerih, določenih s splošnimi predpisi, odredi tudi:

-        v primeru izvajanja operativnih nalog gasilstva, ko je treba okrepiti sestavo enote, ki izvaja zaščito, reševanje in pomoč, oziroma ko je treba nadaljevati z izvajanjem teh nalog;

-        v primeru, ko nastane neposredna nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče;

-        v obdobju razglašene povečane požarne ogroženosti v naravnem okolju;

-        v primeru, ko se v skladu z odločitvami pristojnega organa nudi pomoč drugim gasilskim ali reševalnim enotam v občini, v drugi občini ali v drugi državi;

-        od nastanka naravne ali druge nesreče do zaključka izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči;

-        če je zaradi razmer v gasilski enoti začasno odsotnih več kot tretjina zaposlenih operativnih gasilcev.

(6)Delo iz prejšnjega odstavka se odredi pisno, če zaradi nujnosti opravljanja dela to ni mogoče, se odredi ustno. V tem primeru se pisna potrditev vroči poklicnemu gasilcu do konca naslednjega tedna, ko je bilo delo odrejeno. Nadurno delo lahko traja do štiri ure dnevno, 20 ur tedensko, 80 ur mesečno in do 180 ur letno, pri čemer se omejitev ugotavlja kot povprečje šestih mesecev.

(7)Za delo v posebnih pogojih dela iz četrtega odstavka tega člena pripadajo poklicnim gasilcem posebni dodatki v skladu s splošnimi predpisi.

(8)Operativni gasilci morajo biti zavarovani za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, nastale pri opravljanju operativnih nalog gasilstva.

(9)Poklicni gasilci imajo pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.

(1)Dnevna delovna obveznost poklicnega gasilca traja največ 12 ur v zaporednih 24 urah, pri čemer se povprečna dnevna delovna obveznost poklicnega gasilca upošteva kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

(2)Za delo v izmenah se šteje delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času. Za delo v izmenah se šteje tudi delo v turnusu, ko se delo opravlja po razporedu 12 ur, sledi pa mu 24 ali 48 ur počitka, in delo po posebnem razporedu, ko se delo opravlja dopoldne, popoldne in v nočnem času, vendar ne v enakomernem zaporedju. Če se delo opravlja v izmenah ali turnusu, se mora zagotoviti njihova periodična izmenjava.

(3)Poklicnim gasilcem se v primeru izmenskega dela zagotavlja predpisan dnevni in tedenski počitek v minimalnem trajanju v obdobju, ki ne sme biti daljše kot šest mesecev.

(4)Če mora poklicni gasilec zaradi potreb gasilske službe delati na dan tedenskega počitka, se mu tedenski počitek zagotovi v tekočem ali najkasneje v naslednjem mesecu.

(1)Dežurstvo opravlja poklicni gasilec na delovnem mestu ali na drugem vnaprej določenem kraju.

(2)Pripravljenost za delo na domu se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora poklicni gasilec v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa.

(3)Poklicni gasilec mora nadaljevati na podlagi odločitve predstojnika gasilske enote oziroma vodje intervencije z delom, če je med rednim delovnim časom prišlo do požara ali druge nesreče, pa do izteka rednega delovnega časa izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ni končano. Tako opravljene ure se štejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega časa.

(4)Letni dopust poklicni gasilec izrabi praviloma v skladu s potrebami gasilske službe in letnim načrtom izrabe letnega dopusta. Izraba letnega dopusta se lahko prekine v primerih, določenih v petem odstavku 14.a člena tega zakona.

(5)Poklicni gasilec, ki ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu zaradi potreb gasilske službe iz prejšnjega odstavka, ga lahko izrabi do 30. junija v naslednjem koledarskem letu.

(1)Delavci v poklicni gasilski enoti lahko organizirajo in vodijo stavko na način, določen s splošnimi predpisi, pod pogojem, da se zagotovi stalna pripravljenost za izvajanje požarne straže in intervencije ob požaru oziroma naravni ali drugi nesreči. Gasilci ne smejo v korist stavke uporabljati gasilske zaščitne in reševalne opreme ter znakov za alarmiranje in opozarjanje.

(2)Če med trajanjem stavke pride do povečane nevarnosti požara ali druge nesreče, oziroma če pride do požara ali naravne in druge nesreče, morajo poklicni gasilci stavko takoj prekiniti. Stavka se lahko nadaljuje po končani intervenciji.

(črtan)

(črtan)

Kadar se ugotovi, da prostovoljno gasilsko društvo ne opravlja javne gasilske službe v skladu s tem zakonom in pod pogoji iz 11.a člena tega zakona, pristojni občinski organ o tem opozori prostovoljno gasilsko društvo ter pristojno gasilsko zvezo in določi rok, ko mora društvo odpraviti pomanjkljivosti. Če prostovoljno gasilsko društvo ne odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, se mu opravljanje javne gasilske službe ustrezno omeji ali odvzame.

(1)Gasilec, ki prostovoljno opravlja operativne naloge v gasilstvu (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni operativni gasilec), je član prostovoljnega gasilskega društva in:

1.      je strokovno usposobljen za opravljanje operativnih nalog gasilstva ter ima opravljen predpisan izpit za prostovoljnega operativnega gasilca;

2.      ima opravljen predpisan preizkus psihofizičnih sposobnosti in je zdravstveno sposoben za opravljanje gasilske službe;

3.      ni v kazenskem postopku in ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;

4.      je star od 18 do 65 let.

(2)Gasilska zveza Slovenije podrobneje določi dolžnosti, pravice in obveznosti prostovoljnih operativnih gasilcev.

Gasilec pripravnik je član prostovoljnega gasilskega društva, ki:

1.      ima opravljeno predpisano usposabljanje za gasilca pripravnika, skladno s programom pripravništva,

2.      je star najmanj 16 let.

(1)Gasilec veteran je član prostovoljnega gasilskega društva po dopolnjenem 65. letu starosti.

(2)Gasilec veteran lahko opravlja operativne naloge gasilstva, če je za to strokovno usposobljen, ima opravljen predpisan preizkus psihofizičnih sposobnosti in je zdravstveno sposoben.

Na podlagi ocene požarne in drugih ogroženosti lahko ustanovijo občani prostovoljno gasilsko društvo, ki opravlja predvsem naslednje naloge:

1.      preventivne naloge varstva pred požarom ter druge preventivne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

2.      izvajanje operativnih nalog gasilstva in nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;

3.      vzgojo gasilske mladine;

4.      pomoč občanom na področju varstva pred požarom;

5.      druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva.

(1)Prostovoljna operativna gasilska enota društva iz prejšnjega člena v skladu z 11.a členom tega zakona opravlja operativne naloge gasilstva na območju ali delu območja občine, za katero je bila ustanovljena.

(2)Prostovoljna operativna gasilska enota se organizira in opremi v skladu s predpisanimi merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot.

(1)Ministrstvo zbira podatke in vodi evidenco o usposabljanjih in strokovnih izpitih poklicnih gasilcev.

(2)V zbirki podatkov iz prejšnjega odstavka se zbirajo in vodijo naslednji podatki:

1.      ime in priimek,

2.      datum in kraj rojstva,

3.      naslov stalnega ali začasnega bivališča,

4.      elektronski naslov,

5.      telefonska številka ali številka mobilnega telefona,

6.      stopnja in vrsta izobrazbe,

7.      podatki o usposobljenosti za poklicnega gasilca,

8.      datum in številka izdaje potrdila o opravljenem strokovnem izpitu,

9.      vrsta strokovnega izpita,

10.   podatki o delovnih izkušnjah pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva.

(1)Gasilska zveza Slovenije in prostovoljne gasilske organizacije vodijo evidenco o prostovoljnih gasilskih enotah ter prostovoljnih gasilcih. V zbirki podatkov se o prostovoljnih gasilcih zbirajo naslednji podatki:

1.      ime in priimek,

2.      spol,

3.      datum in kraj rojstva,

4.      ulica, kraj, pošta, občina bivališča, upravna enota bivališča, država,

5.      stopnja izobrazbe,

6.      poklic,

7.      naziv delodajalca,

8.      telefonska številka ali številka mobilnega telefona,

9.      elektronski naslov,

10.   leto vstopa v gasilsko društvo in funkcije v gasilstvu,

11.   čin,

12.   vrsta, način in periodičnost usposabljanja ali preizkusa na področju gasilstva,

13.   vrsta gasilskih odlikovanj,

14.   davčna številka,

15.   enotna matična številka občana,

16.   kategorija, številka in veljavnost vozniškega dovoljenja,

17.   datum zdravniškega pregleda in pregleda psihofizičnih sposobnosti.

(2)Pri podatku o stopnji izobrazbe je v elektronski obliki v zbirki pripeta tudi javna listina, iz katere podatek izhaja. Pri podatku o datumu zdravniškega pregleda in pregleda psihofizičnih sposobnosti je v elektronski obliki v zbirki pripeto tudi vsakokratno zdravniško spričevalo, iz katerega podatek izhaja.

(3)O podpornih in častnih članih ter članih, ki so mlajši od 18 let, Gasilska zveza Slovenije ter prostovoljne gasilske organizacije v zbirki iz prvega odstavka tega člena vodijo le podatke iz 1. do 13. točke.

(1)Združenje slovenskih poklicnih gasilcev vodi evidenco o poklicnih gasilskih enotah in poklicnih gasilcih. Podatke v evidenco posredujejo javni gasilski zavodi in poklicne industrijske gasilske enote. V zbirki podatkov se o poklicnih gasilcih zbirajo naslednji podatki:

1.      ime in priimek,

2.      datum in kraj rojstva,

3.      ulica, kraj, pošta, občina bivališča, upravna enota bivališča, država,

4.      telefonska številka ali številka mobilnega telefona,

5.      elektronski naslov,

6.      stopnja izobrazbe,

7.      poklic,

8.      številka pozivnika,

9.      davčna številka,

10.   enotna matična številka občana,

11.   naziv delodajalca,

12.   številka službene izkaznice,

13.   delovno mesto in datum nastopa delovnega mesta,

14.   funkcija in datum nastopa funkcije,

15.   vrsta, način in periodičnost usposabljanja ali preizkusa na področju gasilstva,

16.   dodatna znanja, vrsta in datum pridobitve,

17.   kategorija, številka in veljavnost vozniškega dovoljenja,

18.   vrsta potrdila za voditelja čolna,

19.   znanje tujih jezikov (jezik, stopnja, nivo),

20.   vrsta in datum odlikovanj,

21.   vrsta in datum zdravniškega pregleda ter datum pregleda psihofizičnih sposobnosti,

22.   članstvo v Združenju slovenskih poklicnih gasilcev in datum vstopa,

23.   funkcije v Združenju slovenskih poklicnih gasilcev in datum začetka opravljanja funkcije.

(2)Pri podatku o stopnji izobrazbe je v elektronski obliki v zbirki pripeta tudi javna listina, iz katere podatek izhaja. Pri podatku o datumu zdravniškega pregleda in pregleda psihofizičnih sposobnosti je v elektronski obliki v zbirki pripeto tudi vsakokratno zdravniško spričevalo, iz katerega podatek izhaja.

(3)O podpornih in častnih članih ter veteranih Združenje slovenskih poklicnih gasilcev v zbirki iz prvega odstavka tega člena vodi le podatke iz 1. do 6. točke.

Ministrstvo in upravljavci iz 22.a in 22.b člena tega zakona podatke, ki jih vodijo v zbirkah, pridobijo neposredno od osebe, na katero se nanašajo. Podatki se hranijo in uporabljajo toliko časa, kot je potrebno za dosego namena, za katerega so bili zbrani.

(1)V prostovoljnih gasilskih enotah se lahko v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot ustanovi poklicno jedro s poklicnimi gasilci kot sestavni del prostovoljne gasilske enote. O ustanovitvi poklicnega jedra mora prostovoljno gasilsko društvo obvestiti občinski organ, pristojen za organiziranje javne gasilske službe.

(2)Za poklicne operativne gasilce v poklicnem jedru veljajo določbe 13., 14., 14.a – razen prvega odstavka, 14.b, 14.c, 14.č in 15. člena tega zakona.

(3)Za poklicne operativne gasilce v poklicnem jedru se ne glede na prejšnji odstavek lahko smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 14.a člena tega zakona, če se tako dogovorita vodstvo prostovoljnega gasilskega društva in občinski organ, pristojen za organiziranje javne gasilske službe.

(1)Poveljnik prostovoljne gasilske enote organizira in vodi strokovno delo enote.

(2)Poveljnik prostovoljne gasilske enote zlasti:

1.      skrbi za njeno intervencijsko pripravljenost in jo vodi med intervencijo;

2.      organizira in nadzira strokovno usposabljanje in psihofizično pripravljenost pripadnikov enote;

3.      skrbi za brezhibnost gasilske zaščitne in reševalne opreme.

(3)Način izbire, naloge in pristojnosti poveljnikov prostovoljnih gasilskih enot in njihovih namestnikov so določene s pravili Gasilske zveze Slovenije.

(1)Prostovoljnemu gasilcu med intervencijo pripada nadomestilo plače. Nadomestilo plače pripada prostovoljnemu gasilcu tudi med usposabljanjem na podlagi poziva pristojnega organa občine. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme občine.

(2)Če traja intervencija več kot štiri ure, imajo udeleženci pravico do brezplačne prehrane.

(3)Prostovoljnega gasilca zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju delodajalec ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati.

(1)Prostovoljni gasilec, ki se med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem poškoduje ali zaradi opravljanja nalog med intervencijo zboli, je zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

(2)Nadomestilo plače in povračila stroškov med opravljanjem operativnih nalog gasilstva se urejajo skladno s predpisi, ki urejajo nadomestilo plače ter povračila stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči.

(3)Čas in kraj nastanka poškodbe ugotovi vodja intervencije oziroma vodja usposabljanja, na kateri se je gasilec poškodoval, prijavi pa se pristojnemu organu.

(4)Občina lahko za prostovoljne gasilce zagotavlja tudi dodatne oblike zavarovanja.

(5)Če je prostovoljni gasilec med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem izgubil življenje, imajo njegovi družinski člani pravico do:

1.      pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;

2.      enkratne denarne pomoči;

3.      povračila stroškov prevoza in pogreba.

(6)Če se prostovoljni gasilec med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem poškoduje brez svoje krivde tako, da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20%, ima pravico do enkratne denarne pomoči po predpisih o vojaških invalidih.

(7)Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne sme biti manjša od 12 povprečnih plač zaposlenih v državi v zadnjih šestih mesecih, ter višino povračil.

(8)Gasilska organizacija mora zavarovati operativne člane svoje gasilske enote za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in začasne nezmožnosti za delo, nastale pri izvajanju operativnih nalog gasilstva.

(1)Občina krije izgubljeni zaslužek in nadomestilo plač, stroške za prehrano iz 25. člena tega zakona ter prispevke in stroške iz prejšnjega člena, razen tistih stroškov iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih skladno s predpisi o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek država zagotavlja sredstva za standardizirana gasilska zavarovanja pripadnikov gasilske organizacije v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona.

(1)Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije morajo ustanoviti gasilsko enoto, če imajo povečano nevarnost nastanka požara, eksplozije ali druge posebne nevarnosti po merilih, ki jih določi minister.

(2)Vrsta in obseg gasilskih enot iz prejšnjega odstavka se določita v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, izdanimi na podlagi drugega odstavka 10. člena tega zakona.

(3)Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki delujejo na zaokroženem industrijskem kompleksu, lahko ustanovijo tudi skupno gasilsko enoto. V tem primeru se mora pri ugotavljanju povečane nevarnosti nastanka požara, eksplozije ali druge posebne nevarnosti upoštevati najvišja stopnja nevarnosti na območju, na katerem se ustanovi enota, pri določitvi vrste in obsega gasilske enote na podlagi predpisanih meril pa seštevek vseh parametrov v vseh gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, za katere je enota ustanovljena. Pravice in obveznosti za ustanovitev in delovanje skupne gasilske enote ustanovitelji uredijo s pogodbo.

(4)Gasilsko zaščitno in reševalno opremo za delovanje gasilske enote po tem členu zagotovi ustanovitelj.

(5)Gospodarska družba, zavod ali druga organizacija lahko za opravljanje drugih nalog gasilstva sklene pogodbo z gasilsko enoto, ki opravlja javno gasilsko službo v skladu s tem zakonom v občini, na območju katere je sedež, objekti ali drugo premoženje gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, na katerega se nanaša pogodba. S pogodbo z gasilsko enoto po tej določbi gospodarska družba, zavod ali druga organizacija ne more izključiti svoje obveznosti za organiziranje lastne gasilske službe po merilih iz prvega odstavka tega člena. Gasilska enota mora o sklenitvi pogodbe za opravljanje drugih nalog gasilstva nad eno leto obvestiti občinski organ, pristojen za organiziranje javne gasilske službe.

(6)Operativni gasilec gasilske enote v gospodarski družbi je lahko samo oseba, zaposlena v gospodarski družbi, ki izpolnjuje pogoje za poklicnega gasilca ali prostovoljnega operativnega gasilca.

(7)Za prostovoljne operativne gasilce v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji veljajo določbe 15., 19., 24., 25. in 26. člena tega zakona, za poklicne gasilce pa določbe 13., 14., 14.a – razen prvega odstavka, 14.b, 14.c, 14.č in 15. člena tega zakona.

(1)Občina lahko pooblasti gospodarsko družbo, zavod in drugo organizacijo, v kateri je primerna gasilska enota, za opravljanje nalog gasilstva na območju ali delu območja občine pod pogoji, ki jih določa ta zakon za prostovoljne gasilske enote.

(1)Za usposabljanje s področja gasilstva pri ministrstvu deluje gasilska šola, ki izvaja usposabljanja za poklicne gasilce in s programi določena usposabljanja za prostovoljne gasilce.

(2)Gasilska šola opravlja tudi strokovne naloge s področja gasilstva, pripravlja strokovna gradiva in sodeluje v strokovnih komisijah na področju gasilstva znotraj Gasilske zveze Slovenije ter Združenja slovenskih poklicnih gasilcev.

(3)V gasilski šoli deluje kot svetovalni organ programski svet, ki ga imenuje minister izmed predstavnikov Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, občin, Gasilske zveze Slovenije, Združenja slovenskih poklicnih gasilcev in drugih strokovnjakov.

(4)V gasilski šoli se lahko preizkuša gasilska zaščitna in reševalna oprema ter izdajajo certifikati, če si šola pridobi dovoljenje za opravljanje te dejavnosti v skladu s predpisi.

(5)Gasilska zveza Slovenije izvaja usposabljanja prostovoljnih gasilcev.

(1)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije uskladi programe za temeljno in dopolnilno usposabljanje prostovoljnih gasilcev ter programe za izpite prostovoljnih gasilcev.

(2)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev uskladi programe za usposabljanje poklicnih gasilcev ter programe za strokovne izpite poklicnih gasilcev.

(3)Zaradi poenotenja znanja in usposobljenosti za opravljanje javne gasilske službe se morajo programi za temeljno in dopolnilno usposabljanje prostovoljnih gasilcev in programi za usposabljanje poklicnih gasilcev medsebojno uskladiti.

(4)Minister predpiše programe iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(1)Prostovoljna gasilska društva se povezujejo v gasilske zveze v skladu z zakonom.

(2)Gasilske zveze opravljajo organizacijske in strokovne naloge gasilstva zlasti v zvezi z:

-        načrtnim kadrovanjem in usposabljanjem gasilcev;

-        načrtnim in usklajenim razvojem ter opremljanjem gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili;

-        načrtovanjem in usklajevanjem uporabe gasilskih enot gasilskih organizacij, ki so članice zveze;

-        povezovanjem med članicami gasilske zveze in občinami na območju, na katerem deluje gasilska zveza;

-        izvajanjem nalog, ki so jih nanje prenesle država ali občine;

-        drugimi organizacijskimi in razvojnimi nalogami gasilstva.

(3)Gasilske zveze imenujejo poveljnike gasilskih zvez in regijske gasilske poveljnike, ki so člani pristojnih štabov Civilne zaščite. Poveljniki gasilskih zvez in regijski gasilski poveljniki skrbijo za pripravljenost, organiziranost, opremljenost in usposobljenost nižjih poveljstev in gasilskih enot, izvajanje določenih programov usposabljanja ter vodijo večje in zahtevnejše intervencije.

(4)Način izbire in pristojnosti poveljnikov gasilskih zvez in regijskih poveljnikov ter drugih gasilskih poveljnikov in njihovih namestnikov se določi s pravili gasilske službe.

(1)Gasilska zveza, v katero se povezujejo prostovoljna gasilska društva na območju posamezne občine, daje:

-        mnenje k letnim programom usposabljanja operativnih gasilcev in gasilskih enot prostovoljnih gasilskih društev;

-        mnenje k letnim programom opremljanja prostovoljnih gasilskih enot z gasilsko zaščitno in reševalno opremo.

(2)Gasilska zveza iz prejšnjega odstavka lahko za posamezno leto določi oblike usposabljanja, ki jih prostovoljna gasilska društva vključijo v svoje letne programe, če je to potrebno zaradi usklajenega razvoja, ustrezne pripravljenosti in drugih razlogov, utemeljenih z ocenami ogroženosti občine pred požarom ali drugimi nesrečami.

(3)Sredstev iz proračuna Republike Slovenije ni mogoče uporabiti za financiranje programov usposabljanja ali nabavo gasilske zaščitne in reševalne opreme, če za izvedbo usposabljanja oziroma nabavo gasilske zaščitne in reševalne opreme ni bilo dano pozitivno mnenje pristojne gasilske zveze iz prvega odstavka tega člena.

(4)Pristojnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena ima le tista gasilska zveza, ki je vključena v Gasilsko zvezo Slovenije.

(1)Gasilska zveza Slovenije je najvišja oblika povezovanja gasilskih društev in njihovih zvez.

(2)Gasilska zveza Slovenije poleg svojih društvenih nalog opravlja tudi naloge, za katere jo pooblasti minister, zlasti pa:

1.      določene strokovno-tehnične naloge varstva pred požarom;

2.      organizacijske in druge naloge, s katerimi se zagotavlja razvoj prostovoljnega gasilstva v državi in njegovo mednarodno povezovanje z drugimi gasilskimi organizacijami v svetu;

3.      izdaja strokovno literaturo o varstvu pred požarom in gasilstvu.

(3)Gasilska zveza Slovenije je pravna oseba zasebnega prava.

(4)Organiziranost, naloge in pristojnosti svojih organov določi Gasilska zveza Slovenije s svojimi pravili.

(črtan)

(1)Poveljnik Gasilske zveze Slovenije opravlja zlasti naslednje strokovno-tehnične naloge:

1.      sodeluje pri vodenju večjih intervencij;

2.      skrbi za povezanost gasilstva v sistemu zaščite in reševanja;

3.      daje predloge in mnenja o opravljanju strokovnih nalog gasilstva v državi;

4.      sodeluje z gasilskimi poveljstvi sosednjih in drugih držav.

(2)Poveljnik Gasilske zveze Slovenije je član Štaba za civilno zaščito Republike Slovenije.

(1)Združenje slovenskih poklicnih gasilcev je najvišja oblika povezovanja poklicnih gasilskih enot.

(2)Združenje slovenskih poklicnih gasilcev poleg svojih ustanovitvenih nalog opravlja tudi naloge, za katere ga pooblasti minister, zlasti pa:

1.      določene strokovno-tehnične naloge varstva pred požarom;

2.      organizacijske in druge naloge, s katerimi zagotavlja razvoj poklicnega gasilstva v državi in njegovo mednarodno povezovanje z drugimi poklicnimi gasilskimi enotami v svetu;

3.      izdaja strokovno literaturo o varstvu pred požarom in gasilstvu.

(3)Združenje slovenskih poklicnih gasilcev je pravna oseba zasebnega prava.

(1)V občini se zagotavlja enotno obveščanje in aktiviranje gasilskih enot, v skladu z operativnim gasilskim načrtom občine, katerega sestavni del je tudi načrt obveščanja in aktiviranja gasilskih enot. Operativni gasilski načrt občine izdela gasilsko poveljstvo občine ali gasilska zveza, sprejme pa ga župan oziroma oseba, ki jo pooblasti. Če se izdela enotni operativni gasilski načrt in načrt obveščanja ter aktiviranja gasilskih enot za več občin, ga izdela poveljstvo pristojne gasilske zveze v sodelovanju z občinskimi poveljstvi, sprejmejo pa ga župani.

(2)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na načrte obveščanja in aktiviranja gasilskih enot iz prejšnjega odstavka predhodno poda soglasje. Načrt se predloži regijskemu centru za obveščanje, pristojnemu za aktiviranje gasilcev v občini.

(3)Kadar gre gasilska enota občine na intervencijo zaradi požara ali druge nesreče, vodja gasilske enote ali intervencije o tem obvesti pristojni regijski center za obveščanje.

(4)Za obveščanje in aktiviranje ob gasilskih intervencijah veljajo predpisi, ki urejajo opazovanje ter obveščanje na področju zaščite in reševanja.

(5)Aktiviranje gasilskih enot iz več občin se izvaja v skladu z operativnimi gasilskimi načrti, načrti zaščite in reševanja, medsebojnimi pogodbami ali sporazumi med občinami oziroma na podlagi odločitve regijskega ali državnega poveljnika Civilne zaščite, če z državnim načrtom aktiviranje gasilskih enot ni predvideno. Pri tem se mora zagotoviti, da v občini, na katero se odločitev nanaša, ostanejo gasilske enote v takem obsegu, ki zagotavlja nujno intervencijsko pripravljenost v občini.

(6)Gasilske enote uporabljajo zveze v sistemu zaščite in reševanja.

(7)Za aktiviranje operativnih enot prek sistema javnega alarmiranja se uporablja gasilski znak, ki ga določi Vlada.

(1)Delodajalec je dolžan omogočiti opravičeno odsotnost z dela v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih operativnemu gasilcu, ki je bil med delom pozvan k opravljanju operativnih nalog gasilstva v skladu z načrtom obveščanja in aktiviranja gasilskih enot iz prejšnjega člena in je član gasilske enote, ki opravlja javno gasilsko službo.

(2)Poziv preko tehničnih sredstev zvez ali s sireno za javno alarmiranje preko pristojnega centra za obveščanje ali pisni poziv občinskega organa, pristojnega za javno gasilsko službo, ali drugega organa, pristojnega za vodenje nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, se šteje kot poziv k opravljanju dolžnosti zaščite in reševanja, na podlagi katerega delodajalec opraviči operativnemu gasilcu odsotnost z dela. V primeru, da je bil poziv dan s tehničnimi sredstvi, mora občinski organ, pristojen za javno gasilsko službo, oziroma drug organ, pristojen za vodenje nalog zaščite in reševanja, izdati tudi pisno potrdilo o odsotnosti z dela operativnega gasilca najkasneje v sedmih dneh po končani intervenciji. Nadomestilo za čas odsotnosti z dela povrne za operativnega gasilca njegovemu delodajalcu občina oziroma državni organ v skladu s tem zakonom in predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi za primer odsotnosti z dela zaradi vaj ali usposabljanja, h katerim je bil operativni gasilec v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pisno pozvan s strani pristojnega občinskega ali državnega organa.

(1)Gasilske enote si morajo ob večjih požarih ali drugih nesrečah medsebojno pomagati. Gasilske enote lahko pomagajo le, če zagotovijo ustrezno intervencijsko pripravljenost na območju, za katerega so ustanovljene.

(2)Pomoč iz prejšnjega odstavka odredi vodja intervencije, lahko pa tudi pristojni poveljnik civilne zaščite.

(1)Če je za gašenje požara ali ob drugih velikih nesrečah potrebna pomoč gasilskih enot iz sosednje države, lahko na zahtevo vodje intervencije zaprosi za takšno pomoč organ občine, ki je ob državni meji, ali pristojni poveljnik civilne zaščite, če z meddržavnimi sporazumi ni drugače dogovorjeno.

(2)Za pomoč pri gašenju požara ali ob drugih velikih nesrečah v občinah, ki niso ob državni meji, zaprosi poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, če z meddržavnimi sporazumi ni drugače dogovorjeno.

Če je za gašenje požara ali ob drugih velikih nesrečah potrebna pomoč gasilskim enotam sosednjih držav, odobri pomoč gasilskih enot v občinah, ki so ob državni meji, organ občine ali pristojni poveljnik civilne zaščite oziroma poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije za občine, ki niso ob državni meji, če z meddržavnimi sporazumi ni drugače dogovorjeno.

(1)Intervencijo vodi poveljnik ali drugi poveljujoči gasilske enote (vodja intervencije), na območju katere je požar ali druga nesreča, v skladu z zakonom in pravili gasilske službe. Vodja intervencije je lahko tudi poveljujoči določeni formacijski sestavi, usposobljen za vodenje določenih intervencij. Ukazi in navodila vodje intervencije so zavezujoči za vse gasilce, ki sodelujejo v intervenciji. Posameznik lahko izvršitev ukaza ali navodila odkloni le, če bi s tem storil kaznivo dejanje oziroma če mu je naložena naloga, za katero ni usposobljen niti opremljen in je zato neposredno ogroženo njegovo življenje.

(2)Intervencijo, pri kateri sodeluje več gasilskih enot, vodi vodja intervencije v skladu s prejšnjim odstavkom. Ob prihodu poveljujočega višje kategorizirane enote ali višjega po operativni funkciji, mu vodja intervencije preda vodenje, razen če se ne sporazumeta drugače. Vsi poveljujoči gasilskim enotam in drugih reševalnih enot sestavljajo operativno vodstvo intervencije, ki je odgovorno vodji intervencije. Operativni vodje formacijskih sestav so odgovorni za svoje odločitve.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena poveljujoči te enote vodi intervencijo v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, ki ima svojo poklicno gasilsko enoto ali prostovoljno industrijsko gasilsko enoto, razen če sporazumno ne preda vodenja poveljujočemu višje kategorizirane enote, ki opravlja javno gasilsko službo na območju gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije.

(4)Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena mora poveljujoči višje kategorizirane enote ali višji po operativni funkciji prevzeti vodenje intervencije, če je očitno, da vodja intervencije vodi intervencijo napačno ali v nasprotju s pravili gasilske službe.

(5)Ob velikih požarih in drugih nesrečah vodja intervencije vodi intervencijo v skladu z usmeritvami pristojnega poveljnika za civilno zaščito.

(1)Vodja intervencije iz prejšnjega člena ima pravico in dolžnost, da:

1.      prepove dostop nepoklicanim osebam na kraj intervencije in promet mimo tega kraja; 1.a  odredi vstop v stanovanje oziroma drug zaprt prostor, če je neposredno ogroženo življenje ljudi in premoženje v takem prostoru;

2.      odredi evakuacijo ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij;

3.      odredi prekinitev električnega toka, dovajanje plina ali drugih vnetljivih tekočin;

4.      odvzame ali omeji uporabnikom dotok vode na območju, kjer je intervencija;

5.      odredi uporabo vode iz bližnjih vodnjakov, cistern in rezervoarjev;

6.      odredi uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev;

7.      odredi odstranitev vozil in drugih ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo oziroma odvzem vode za gašenje;

8.      odredi sežig nevarne snovi, če je ni mogoče drugače odstraniti;

9.      odredi uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebne gasilske zaščitne in reševalne opreme;

10.   odredi, da vse sposobne osebe, ki so v neposredni bližini požarišča ali druge nesreče, pomagajo pri gašenju in reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi, z vozili, orodjem in drugimi sredstvi, ki so primerna za gašenje in reševanje;

11.   odredi delno ali popolno rušitev objekta, po katerem bi se utegnil požar razširiti in tega ni mogoče drugače preprečiti;

12.   odredi posek gozdnega drevja za preprečitev širjenja gozdnega požara;

13.   odredi fotografiranje in snemanje območja kraja dogodka za vodenje intervencije. Pri tem mora ob začetku uporabe tehničnih sredstev seznaniti navzoče osebe, da se intervencija snema. Če okoliščine tega ne dopuščajo, jih mora seznaniti takoj, ko je to mogoče.

(2)Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko vodja intervencije odredi le, če ne more na drug način zagotoviti zaščite in reševanja ljudi in premoženja, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno. Fotografije in posnetki iz 13. točke prejšnjega odstavka, ki vsebujejo osebne podatke, se brišejo ali anonimizirajo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v 30 dneh od njihovega nastanka.

(3)Vodja intervencije mora najkasneje v petih dneh po intervenciji izdelati in predložiti poročilo o intervenciji organu, pristojnemu za varstvo pred požarom. Vsebino in način poročanja predpiše minister.

(4)Stroške odrejenih ukrepov in zavarovanja odgovornosti za škodo, ki je posledica odrejenih ukrepov iz prvega odstavka tega člena, krije občina oziroma država ob aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja.

(1)Lastniki oziroma uporabniki zemljišč, stavb in drugih objektov morajo ob požaru ali drugi nesreči gasilcem in drugim v intervenciji sodelujočim dovoliti:

1.      prehod preko zemljišč, stavb in drugih objektov ter njihovo uporabo za gasilska in reševalna dela;

2.      uporabo njihovih zalog vode za gašenje in reševanje.

(2)Lastniki oziroma uporabniki morajo dopustiti izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka, ki jih odredi vodja intervencije, imajo pa pravico do povrnitve nastale škode.

(3)Povračilo škode, povzročene lastnikom oziroma uporabnikom v času intervencije, bremeni tisto občino, na območju katere je nastal požar ali druga nesreča.

(1)Stroške intervencije, ki izhajajo iz nalog gasilstva v skladu s tem zakonom, krije občina.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek stroške intervencije krije:

1.      povzročitelj, ki je požar ali nesrečo povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti;

2.      kdor opusti predpisane varnostne ukrepe pri prevozu, skladiščenju ali drugih opravilih z nevarnimi snovmi;

3.      kdor ne organizira požarne straže v skladu s predpisi;

4.      kdor namerno in brez razloga alarmira gasilsko enoto.

(3)Stroške intervencije gasilskih enot, nastalih med intervencijo zunaj območja občine, za katero so ustanovljene, krije občina, ki je pomoč zahtevala, razen če sporazum med občinami ne določa drugače.

(4)Stroške intervencij v skladu z drugim odstavkom tega člena izterja pristojni organ občine.

(5)Stroški intervencije gasilskih enot, nastali med intervencijo izven območja občine, za katero so ustanovljene, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, če je bila intervencija izvršena na podlagi državnega načrta zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve pristojnega regijskega ali državnega poveljnika Civilne zaščite.

(1)Dejavnosti gasilskih enot se financirajo iz:

1.      proračuna Republike Slovenije in občine;

2.      sredstev zavarovalnic in gospodarskih družb;

3.      dohodkov iz lastnih dejavnosti;

4.      prispevkov, daril in volil fizičnih in pravnih oseb.

(2)V skladu s tem zakonom se financirajo iz virov iz prejšnjega odstavka tudi dejavnosti gasilskih društev in zvez, ki so pomembne za razvoj gasilstva.

(3)V mesecu požarne varnosti mora posameznik ali pravna oseba v poštnem prometu od vsake poštne pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu, razen za knjige, časopise in revije, plačati prispevek v korist Gasilske zveze Slovenije za izenačevanje materialne opremljenosti gasilstva in spodbujanje mladine za delo v gasilstvu, ki ga obračuna organizacija, ki opravlja poštni promet. Višino prispevka, način in čas obračunavanja in plačevanja ter morebitne oprostitve določi vlada.

(1)Z globo od 1.300 do 13.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek, če:

1.      opravlja požarno stražo ali požarno varovanje objektov, drugega premoženja ali javnih prireditev na območju občine z gasilci ali gasilsko enoto, ki ni vključena v izvajanje javne gasilske službe v skladu s tem zakonom na območju te občine, niti ni tako določeno z operativnim gasilskim načrtom občine ali z zakonom (11.b člen);

2.      odpusti, razporedi na drugo delovno mesto ali kako drugače oškoduje prostovoljnega gasilca zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju (tretji odstavek 25. člena);

3.      ni ustanovil gasilske enote v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot (prvi odstavek 28. člena v zvezi z drugim odstavkom 28. člena);

4.      kot delodajalec ne omogoči opravičene odsotnosti z dela v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih operativnemu gasilcu, ki je bil med delom pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči zaradi požara ali druge nesreče v skladu z načrtom obveščanja in aktiviranja gasilskih enot in je član gasilske enote, ki opravlja javno gasilsko službo, oziroma mu ne omogoči odsotnosti z dela zaradi vaj ali usposabljanja, h katerim je bil operativni gasilec pisno pozvan (prvi in tretji odstavek 36.a člena).

(2)Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo najmanj 1.300 eurov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma uporabnik zemljišča, stavbe ali drugega objekta, ki je pravna oseba, če ne dovoli ob požaru ali drugi nesreči gasilcem in drugim v intervenciji sodelujočim prehoda preko zemljišča, stavbe ali drugih objektov ali njihove uporabe za gasilska ali reševalna dela oziroma uporabe njegove zaloge vode za gašenje ali reševanje (prvi odstavek 42. člena v zvezi z drugim odstavkom istega člena).

(2)Z globo najmanj 850 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo najmanj 850 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:

1.      v korist stavke uporablja gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter znake za alarmiranje in opozarjanje (prvi odstavek 15. člena);

2.      kot vodja intervencije ob intervenciji odredi ukrepe v nasprotju z določbami prvega odstavka 41. člena;

3.      kot vodja intervencije z namenom povzročitve škode odredi ukrepe, navedene v prvem odstavku 41. člena tega zakona, pa bi lahko kako drugače zagotovil zaščito in reševanje ljudi ali pa če odrejeni ukrepi trajajo dlje, kot je to potrebno (drugi odstavek 41. člena);

4.      kot vodja intervencije v petih dneh po intervenciji ne predloži pristojnemu organu za varstvo pred požarom poročila o intervenciji (tretji odstavek 41. člena);

5.      ne dovoli ob požaru ali drugi nesreči gasilcem in drugim v intervenciji sodelujočim prehoda preko zemljišča, stavbe ali drugega objekta ali njihove uporabe za gasilska ali reševalna dela oziroma uporabe njegove zaloge vode za gašenje ali reševanje (prvi odstavek 42. člena v zvezi z drugim odstavkom istega člena). Zakon o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Prostovoljna gasilska društva in njihove zveze pridobijo z dnem uveljavitve tega zakona lastninsko pravico na premičnem in nepremičnem premoženju, ki je namenjeno gasilstvu in s katerim upravljajo ob uveljavitvi tega zakona.

(2)Gasilsko društvo ne sme brez poprejšnjega soglasja lokalne skupnosti odtujiti gasilske zaščitne in reševalne opreme ter objektov, namenjenih za opravljanje nalog gasilstva, razen če pristojni organ lokalne skupnosti ne določi drugače.

Funkcijo operativnih centrov za obveščanje in alarmiranje v smislu tega zakona do ustanovitve operativnih regijskih centrov za obveščanje in alarmiranje opravljajo operativni centri tistih gasilskih enot, ki opravljajo operativne naloge gasilstva regijskega pomena.

(1)Od gasilske zaščitne in reševalne opreme ter od orodišč in gasilskih domov se ne plačujejo davki, razen prometnega davka, carine, prispevki in druge dajatve.

(2)Vlada podrobneje določi gasilsko zaščitno in reševalno opremo, orodišča in gasilske domove iz prejšnjega odstavka.

Organi, določeni s tem zakonom, so dolžni izdati izvršilne predpise v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Do uveljavitve zakona o enotnih kriterijih za priznavanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, se za poklicne gasilce uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84), ki urejajo gasilstvo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Carinski zakon (Uradni list RS, št. 1/95) spreminja 50. člen zakona tako, da se glasi:

(1)Od gasilske zaščitne in reševalne opreme ter od orodišč in gasilskih domov se ne plačujejo davki, razen prometnega davka, carine, prispevki in druge dajatve. ( delno prenehal veljati)

(2)Vlada podrobneje določi gasilsko zaščitno in reševalno opremo, orodišča in gasilske domove iz prejšnjega odstavka. ( delno prenehal veljati)«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »190. člen (davki, carine, prispevki in druge dajatve) (začetek veljavnosti) Carinski zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 1995.«. Zakon o spremembi carinskega zakona (Uradni list RS, št. 28/95) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti 50. člena zakona določa: »S 1. januarjem 1996 preneha veljati 50. člen zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93) v delu, ki se nanaša na plačilo carine.«. ter vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu – ZGas-A (Uradni list RS, št. 28/00) spreminja 49. člen zakona tako, da se glasi: spreminja 50. člen zakona tako, da se glasi: (črtan)«; (davki, carine, prispevki in druge dajatve)

(1)Od gasilske zaščitne in reševalne opreme ter orodišč in gasilskih domov se ne plačujejo davki, razen davka na dodano vrednost, carin, prispevkov in drugih dajatev.

(2)Vlada podrobneje določi gasilsko zaščito in reševalno opremo, orodišča in gasilske domove iz prejšnjega odstavka.«; ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »12. člen Gasilske enote ustanovljene ali posebej organizirane za opravljanje gasilske službe in drugih nalog varstva pred požarom v dveh ali več podjetjih, zavodih in drugih organizacijah, pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo gasilsko službo in druge naloge varstva pred požarom za ta podjetja, zavode in druge organizacije tudi po uveljavitvi tega zakona. 13. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu – ZGas-B (Uradni list RS, št. 91/05) spreminja 48. člen zakona tako, da se glasi:

(1)Prostovoljna gasilska društva in njihove zveze pridobijo z dnem uveljavitve tega zakona lastninsko pravico na premičnem in nepremičnem premoženju, ki je namenjeno gasilstvu in s katerim upravljajo ob uveljavitvi tega zakona.

(2)Gasilsko društvo ne sme brez poprejšnjega soglasja občine odtujiti gasilske zaščitne in reševalne opreme ter objektov, namenjenih za opravljanje nalog gasilstva, razen če pristojni organ občine ne določi drugače.«; ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 33. člen (lastnina na premičninah in nepremičninah) (izobrazba in usposobljenost gasilcev)

(1)Poklicni gasilci, ki nimajo s tem zakonom predpisane strokovne izobrazbe, jo morajo pridobiti v desetih letih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Poklicni gasilci, ki so se zaposlili pred uveljavitvijo tega zakona in delajo na delovnih mestih gasilcev, za katere se zahteva srednja tehnična ali srednja strokovna izobrazba, imajo pa srednjo poklicno izobrazbo in delo poklicnega gasilca opravljajo najmanj pet let, nadaljujejo z delom na dosedanjih položajih in jim ni treba pridobiti manjkajoče izobrazbe v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3)Vsebine izobraževalnih programov za temeljno usposabljanje prostovoljnih gasilcev in vsebine izobraževalnih programov za izobraževanje poklicnih gasilcev s srednjo tehnično in srednjo strokovno izobrazbo se morajo medsebojno uskladiti najkasneje v desetih letih po uveljavitvi tega zakona. 34. člen

(1)Gasilske izkaznice prostovoljnim gasilcem, ki jim izkaznica še ni bila izdana, izda Gasilska zveza Slovenije v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.

(2)Gasilske izkaznice poklicnim gasilcem v skladu s tem zakonom izda Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. 35. člen (gasilske izkaznice) (veljavnost pogodb)

(1)Šteje se, da so pogodbe, ki jih je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje sklenila z gasilski enotami, ki jih je določila vlada za opravljanje nalog zaščite in reševanja širšega pomena pred uveljavitvijo tega zakona, sklenjene za nedoločen čas oziroma do spremembe odločitve vlade. O teh pogodbah ni treba obveščati občinskih organov, pristojnih za organizacijo javne gasilske službe, v skladu s tem zakonom.

(2)Pogodbe, ki so jih pred uveljavitvijo tega zakona sklenile gasilske enote z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami za opravljanje operativnih nalog gasilstva, ostanejo v veljavi.

(3)Gasilske enote, ustanovljene ali posebej organizirane za opravljanje operativnih nalog gasilstva v eni ali več gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo operativne naloge gasilstva za te gospodarske družbe, zavode in organizacije tudi po uveljavitvi tega zakona. 36. člen Ministrstvo gasilsko šolo v skladu s tem zakonom organizira kot samostojno notranjo organizacijsko enoto Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. 37. člen (gasilska šola) (izvršilni predpisi)

(1)Izvršilni predpisi morajo biti s tem zakonom usklajeni v enem letu po njegovi uveljavitvi.

(2)Do izdaje predpisov o uniformah, činih in oznakah gasilcev iz 4. člena tega zakona se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

(3)Priprave in organiziranost gasilstva se morajo uskladiti s tem zakonom v dveh letih po njegovi uveljavitvi. 38. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o dopolnitvi Zakona o gasilstvu – ZGas-C (Uradni list RS, št. 23/19) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 2. člen Poklicni gasilci so upravičeni do poračuna dodatka za stalnost iz prvega odstavka 14.č člena zakona od 1. januarja 2018. 3. člen (poračun dodatka za stalnost) (začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20) določa tudi: »39. člen Minister, pristojen za požarno varnost, v enem letu od uveljavitve tega zakona sprejme akt s katerim določi vrsto, vsebino, obseg in način izvedbe sklenitve standardiziranih gasilskih zavarovanj iz nove 7. točke prvega odstavka 8. člena Zakona o gasilstvu. Do sklenitve standardiziranih gasilskih zavarovanj iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do sedaj veljavne določbe Zakona o gasilstvu.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »41. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu – ZGas-D (Uradni list RS, št. 39/22) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: 42. člen

(1)Vlada v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi podzakonske akte s tem zakonom, predpiše čas izvoza posameznih kategorij gasilskih enot iz spremenjenega drugega odstavka 8. člena zakona in določi gasilski znak iz sedmega odstavka spremenjenega 36. člena zakona.

(2)Minister v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona predpiše merila in roke ter program iz spremenjenega tretjega odstavka 8. člena zakona in programe iz spremenjenega 31. člena zakona ter v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi pravila gasilske službe.

(3)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi programe iz spremenjenega 31. člena zakona.

(4)Občine v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona sprejmejo načrte iz spremenjenega 11. člena zakona in spremenjenega prvega odstavka 36. člena zakona. 43. člen (uskladitev predpisov) (začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.