7. člen ZPPre
(1)Preiskovanci so osebe, na katere se parlamentarna preiskava nanaša v celoti ali deloma.
(2)Če preiskovanci niso določeni že z dokaznim sklepom, lahko preiskovalna komisija z dopolnitvijo dokaznega sklepa kadarkoli ugotovi, kdo je preiskovanec. Osebe, ki bi. bile lahko preiskovanci, to lahko tudi same prijavijo predsedniku preiskovalne komisije, preiskovalna komisija pa z dopolnitvijo dokaznega sklepa odloči, ali jim bo priznala tak položaj. Zoper odločitev preiskovalne komisije ni pritožbe.
(3)Preiskovanec se povabi z zaprtim pismenim vabilom, ki obsega: naslov preiskovalne komisije, ime in priimek preiskovanca, dokazni sklep in opis predmeta parlamentarne preiskave, kraj, kamor naj pride, dan in uro, kdaj naj pride, navedbo, da se vabi kot preiskovanec, opozorilo, da bo prisilno priveden, če ne pride, uradni pečat in podpis predsednika preiskovalne komisije.
(4)Preiskovanci ne smejo biti zaslišani kot priče, če se preiskava opravlja zoper njih. Če pride v poštev njihovo zaslišanje, imajo smiselno enak položaj kot ga ima pri zaslišanju v kazenskem postopku obdolženec.
(5)Če je bil nekdo v postopku parlamentarne preiskave že zaslišan kot priča, kasneje pa je postal preiskovanec, se poročilo preiskovalne komisije ne more opirati ha njegovo izpovedbo kot priče.
(6)Preiskovanec sme sodelovati pri izvajanju dokazov, razen če je preiskovalna komisija sklenila, da se iz prostora, kjer se izvajajo dokazi, preiskovanec začasno odstrani zato, ker sopreiskovanec ali priča v njegovi navzočnosti noče izpovedati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govoril resnice. Po vrnitvi preiskovanca na zasedanje preiskovalne komisije se mu prebere izpovedba sopreiskovanca oziroma priče. Preiskovanec ima pravico postavljati sopreiskovancu oziroma priči vprašanja, predsednik preiskovalne komisije pa ga vpraša, ali ima kaj pripomniti k njuni izpovedbi. Po potrebi se opravi soočenje.
(7)Preiskovancem lahko pri uveljavljanju njihovih pravic pomagajo pravni pooblaščenci. Preiskovanci lahko predlagajo dokaze. Pričam in izvedencem smejo postavljati vprašanja.
(8)Prizadete pravne osebe imajo v postopku parlamentarne preiskave smiselno enak položaj kot pravne osebe po zakonu o prekrških.
- VSL Sklep V Kp 66789/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2022
V obravnavanem primeru je bila (sedaj obdolžena) A. A. pred parlamentarno preiskovalno komisijo zaslišana kot priča. Sledeč nakazani praksi Ustavnega sodišča, je tudi Vrhovno sodišče (sodba I Ips 72/2004 z dne 21. 4. 2005) zavzelo stališče, da širjenje določb o izločitvi izjav obdolženca, ki jih je dal v predkazenskem postopku policiji na podlagi 148. člena ZKP, na izjave, ki jih je dal drugim državnim organom, na podlagi smiselne uporabe določbe tretjega odstavka 83. člena ZKP, ni upravičeno, saj so bile navedene določbe (o izločitvi) sprejete ravno zaradi posebnega položaja pooblastil policije pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev, zbiranju dokazov in izvrševanju prisilnih ukrepov zoper osumljence in druge osebe v predkazenskem postopku.
- VSM Sklep V Kp 32996/2019Višje sodišče v Mariboru · 2022
Sicer pa je pri tem sodišče prve stopnje podlago za svoje ugotovitve imelo še v izpovedbi predsednice Preiskovalne komisije A. A., ki je zanikala, da bi B. B. karkoli grozila oziroma jo izsiljevala, da mora podati izjavo z določeno vsebino. Dejstvo, da sta se navedeni srečali pred uradnim zaslišanjem (kar je predsednica tudi priznala), pa samo po sebi, ob odsotnosti ostalih konkretnih okoliščin, za drugačen zaključek, kot ga je napravilo sodišče prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem, ne zadošča.
- VSL Sklep I Kr 30620/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Sodišče lahko presoja samo zakonitost (četrti odstavek 13. člena ZPPre), ne pa tudi umestnost zahtevka Preiskovalne komisije. Če preiskovanca Parlamentarna komisija ni določila, je pa iz gradiva razvidno, da je osredotočenost preiskave fokusirana na določeno osebo, ima zato le-ta enak status kot ga ima osumljenec oz. obdolženec v kazenskem postopku glede vprašanja zasega predmetov (drugi odstavek 220. člena ZKP).
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 3. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep V Kp 66789/2019Višje sodišče v Ljubljani · 28. 3. 2022
V obravnavanem primeru je bila (sedaj obdolžena) A. A. pred parlamentarno preiskovalno komisijo zaslišana kot priča. Sledeč nakazani praksi Ustavnega sodišča, je tudi Vrhovno sodišče (sodba I Ips 72/2004 z dne 21. 4. 2005) zavzelo stališče, da širjenje določb o izločitvi izjav obdolženca, ki jih je dal v predkazenskem postopku policiji na podlagi 148. člena ZKP, na izjave, ki jih je dal drugim državnim organom, na podlagi smiselne uporabe določbe tretjega odstavka 83. člena ZKP, ni upravičeno, saj so bile navedene določbe (o izločitvi) sprejete ravno zaradi posebnega položaja pooblastil policije pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev, zbiranju dokazov in izvrševanju prisilnih ukrepov zoper osumljence in druge osebe v predkazenskem postopku.
- VSM Sklep V Kp 32996/2019Višje sodišče v Mariboru · 17. 3. 2022
Sicer pa je pri tem sodišče prve stopnje podlago za svoje ugotovitve imelo še v izpovedbi predsednice Preiskovalne komisije A. A., ki je zanikala, da bi B. B. karkoli grozila oziroma jo izsiljevala, da mora podati izjavo z določeno vsebino. Dejstvo, da sta se navedeni srečali pred uradnim zaslišanjem (kar je predsednica tudi priznala), pa samo po sebi, ob odsotnosti ostalih konkretnih okoliščin, za drugačen zaključek, kot ga je napravilo sodišče prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem, ne zadošča.
- VSL Sklep I Kr 30620/2021Višje sodišče v Ljubljani · 1. 7. 2021
Sodišče lahko presoja samo zakonitost (četrti odstavek 13. člena ZPPre), ne pa tudi umestnost zahtevka Preiskovalne komisije. Če preiskovanca Parlamentarna komisija ni določila, je pa iz gradiva razvidno, da je osredotočenost preiskave fokusirana na določeno osebo, ima zato le-ta enak status kot ga ima osumljenec oz. obdolženec v kazenskem postopku glede vprašanja zasega predmetov (drugi odstavek 220. člena ZKP).
- VSL Sklep V Kp 66789/2019Višje sodišče v Ljubljani · 11. 2. 2021
Ker v konkretnem primeru ni izkazano, da bi pri izvedbi parlamentarne preiskave šlo za krinko, ni mogoče trditi, da je bila parlamentarna komisija v celoti zavezana k uporabi določb ZKP. Prav tako ni izkazano, da bi dejansko tekom preiskave prišlo do t.i. trenutka osredotočenosti preiskovanja, s čimer naj bi se nekazenski postopek spremenil v kazenskega. Parlamentarno komisijo so obvezovale "le" določbe ZPPre, izpovedbe prič pa so bile pridobljene skladno s tem, zato so pridobljeni dokazi zakoniti.