99. člen ZSDU

Stranki tega spora sta delodajalec in svet delavcev. To pomeni, da je v sporu med strankama arbitražni postopek v vsakem primeru dopusten. Zato je za vprašanje dopustnosti arbitražnega postopka nepomembno, kakšna je bila vsebina arbitražnega sporazuma, saj se stranki z arbitražnim sporazumom glede na povsem jasno zakonsko določbo nista mogli dogovoriti, da se z arbitražo rešujejo le nekateri spori med njima, nekateri pa ne.

Predlagatelji v predmetnem kolektivnem sporu izpodbijajo zakonitost odpoklica članov sveta zavoda in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov v svet zavoda ter razveljavitev v tej zvezi sprejetih sklepov. Predmetni spor je potrebno obravnavati kot kolektivni spor po členu 6 d ZDSS-1, ki določa, da spadajo med kolektivne delovne spore tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki jih v nadaljevanju obravnava tudi 52. člen ZDSS-1. V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. V konkretnem kolektivnem delovnem sporu je pasivno legitimirana volilna komisija, medtem ko svet zavoda in srednja poklicna šola v tem kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev ne moreta biti nosilec pravic in obveznosti, zato je potrebno predlog zoper svet zavoda in srednjo poklicno šolo zavrniti. Iz določbe 53. člena ZSDU iz

VS RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da v primer, če svet delavcev k programu razreševanja presežnih delavcev oz. k spremembam v organizaciji ni podal izrecnega soglasja, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ni bila nezakonita. ZDR v zvezi s tem v 97. členu zahteva le obvestilo in posvetovanje s sindikatom. Zavrnitev soglasja, ki ga ZSDU za take primere predvideva (1. odst. 96. člena v zvezi s 7. alinejo 89. člena), v skladu s 3. odst. 96. člena ZSDU nima učinka na pravilnost in zakonitost odločitve delodajalca (iz pete do osme alinee prvega odstavka 89. člena ter prve in druge alinee 93. člena ZSDU), če predlog o zmanjšanju števila delavcev vsebuje predlog programa razreševanja presežnih delavcev po predpisih o delovnih razmerjih, ali če so razlogi za odločitev o zmanjšanju števila delavcev utemeljeni. V konkretnem primeru utemeljenih razlogov za zavrnitev soglasja ni bilo, zato arbitražni postopek ne vpliva na zakonitost odpovedi tožnici.

Spor ima naravo spora iz področja sodelovanja delavcev pri upravljanju in vsa obeležja kolektivnega delovnega spora. Za odločanje o takšnem sporu je po ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. V zvezi s spori, kjer je predvidena pristojnost arbitraže in je predmet arbitraže delovni spor, je pristojno delovno sodišče tudi v skladu z 48. členom ZArbit. Tudi 101. člena ZS je treba tolmačiti v tej povezavi – torej tako, da je o predlogih za izdajo začasne odredbe pred začetkom spora, v katerem je dogovorjena arbitražna pristojnost, katere predmet je (kolektivni) delovni spor oziroma ima obeležja takšnega spora, pristojno odločati delovno sodišče prve stopnje, ki ima tudi sicer položaj okrožnega sodišča (98. člen ZS).

ZSDU v prvem odstavku 99. člena določa, da spore med svetom delavcev in delodajalcem razrešuje arbitraža. Navedeni člen predpisuje reševanje spora v arbitražnem postopku. Ta nikoli ne more biti neuspešen in se vedno konča z odločbo arbitra (tudi če stranki z njo ne soglašata). Odločitev arbitra (oz. arbitražnega sveta) je namreč dokončna in jo je mogoče izpodbijati pred sodiščem le iz posebej določenih razlogov in po posebnem postopku, kar določa drugi odstavek 104. člena ZSDU. Za presojo dopustnosti sodnega varstva v kolektivnem delovnem sporu je pomemben predvsem predmet spora. V konkretnem primeru delodajalec uveljavlja zahtevke v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju, in sicer zahteva razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti sklepov zbora delavcev in volilne komisije ter razveljavitev in ugotovitev ničnosti volitev v svet delavcev. Z izjemo spora o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev, v katerem je pasivno legitimirana volilna komisija, veljavni zakon s področja sodelovanja delavcev pri upravljanju za odločanje o drugih postavljenih zahtevkih ne predvideva sodnega varstva. Sodno varstvo pred delovnim sodiščem ZSDU (na katerega se predlagatelj v tožbi s

Predloga sveta delavcev za imenovanje arbitrov ni mogoče zavreči z utemeljitvijo, da ni bilo predhodnega postopka pomirjanja na podlagi določb KPDŽP. Ta kolektivna pogodba sicer predvideva, da stranki najprej poskušata spor rešiti s pomirjanjem, vendar to velja le za spore med strankami kolektivne pogodbe, to pa so na eni stani predstavniki delodajalcev, na drugi strani pa reprezentativni sindikati. Svet delavcev nobene izmed družb (delodajalca) ni stranka kolektivne pogodbe, saj že ZKolP v prvem odstavku 2. člena določa, da kot predstavniki delavcev kolektivne pogodbe sklepajo sindikati ali združenja sindikatov z delodajalcem. Svet delavcev ni stranka KPDŽP in zanj oz. za njegove spore določbe, ki se nanašajo na reševanje kolektivnih sporov (med strankami kolektivne pogodbe), to so določbe od 11. do 15. člena KPDŽP, ne veljajo. Na osnovi teh določb (15. člena KPDŽP, ki pred arbitražo predpisuje obvezen postopek pomirjanja) predloga sveta delavcev (predlagatelja) za imenovanje arbitrov ni mogoče zavreči.

Sodišče prve stopnje v individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi ukinitve delovnega mesta, ne more presojati pravilnosti in zakonitosti postopka sprejemanja splošnega akta delodajalca, s katerim je bilo delovno mesto ukinjeno. Morebitne kršitve v tem postopku bi lahko uveljavljal le svet delavcev v kolektivnem delovnem sporu oziroma v arbitražnem postopku.

Imuniteta sindikalnega zaupnika se ne nanaša le na sindikalno dejavnost. Iz 51. člena KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo izhaja, da zoper sindikalnega zaupnika brez soglasja sindikata ni mogoče začeti disciplinskega postopka. Če sindikat soglasja ne da, lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja (41. člen SKPgd), če pa ta ne pripelje do soglasja za začetek disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika, disciplinskega postopka ni mogoče zakonito uvesti. Imuniteta člana sveta delavcev se ne nanaša le na delovanje članov sveta delavcev glede njegove aktivnosti v zvezi s članstvom v tem organu. Zato je potrebno 2. odst. 67. čl. ZSDU razlagati tako, da je potrebno v vsakem primeru pridobiti soglasje sveta delavcev za začetek disciplinskega postopka zoper njegovega člana. Če svet delavcev ne da soglasja, lahko pride do spora med delodajalcem in svetom delavcev, ki se razrešuje v skladu z določbami od čl. 99 do 106 ZSDU po pristojni arbitraži. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da tožena stranka ni bila dolžna pridobiti soglasje sindikata in sveta delavcev za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika, je zmotno uporabilo

1. Po določbi 1. odst. 99. člena ZSDU razrešuje spore med svetom delavcev in delodajalcem arbitraža, ki jo sestavlja enako število članov, imenovanih s strani sveta delavcev in delodajalcev ter enega nevtralnega predsedujočega. Gre za arbitražo, ustanovljeno na podlagi zakona, zato drugače kot pri stalni arbitraži, ki se lahko ustanovi v družbi le z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem (1. odst. 100. člena citiranega zakona), ni potreben poseben dogovor, kot to zatrjuje nasprotna udeleženka v pritožbi. V skladu s 15. členom ZDSS je obravnavanje pred arbitražo procesna predpostavka. 2. Po določbi 102. člena ZSDU mora tisti, ki je sprožil predlog o začetku arbitražnega postopka, imenovati svojega arbitra. Če druga stran v 15-ih dneh po začetku postopka ne imenuje svojega arbitra, lahko predlagatelj zahteva, da arbitra postavi pristojno sodišče, za kar je v skladu s 106. členom citiranega zakona pristojno sodišče za delovne spore. 3. Po določbi 67. člena ZSDU člana sveta delavcev v času opravljanja njegove funkcije ni mogoče uvrstiti med presežke delavcev, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in dogovorom po tem zakonu brez soglasja sveta d

Vsi predlagani kandidati, ki jih je minister za delo uvrstil na listo arbitrov (Ur.list RS, št. 37/94), so nevtralni, ne glede na to, kdo je predlagal njihovo uvrstitev na listo.