iuris
§ zakonZakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju · ZSDU · velja od 6. 8. 1993

48. člen ZSDU

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 3. 2022Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep VIII DoR 45/2022-8Vrhovno sodišče RS · 2022

    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet Centra za socialno delo Ljubljana niso upoštevna pravna podlaga za izvedbo odpoklica člana Sveta.

  • VDSS Sodba X Pdp 52/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022

    Zakon o zavodih v tretjem odstavku 29. člena določa, da se sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti Sveta zavoda določijo z zakonom ali Aktom o ustanovitvi oziroma Statutom ali pravili zavoda. Vendar pa to ne pomeni, da lahko pravila (Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD) sprejme direktorica zavoda, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima CSD A. v 37. členu Statuta določeno, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju in delovanje sindikata uresničuje na podlagi zakonodaje, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in Kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva. Navedeno pa pomeni, da bi za postopek odpoklica predlagatelja iz Sveta centra morala nasprotna udeleženka upoštevati določbe ZSDU. Pravilne so pritožbene trditve, da je bila volilna komisija nepravilno sestavljena, da sklep o razpisu volitev ni sprejel pristojni organ, da je bil bistveno kršen začetek postopka odpoklica (zahteva ni bila obrazložena in niso bili priloženi podpisi zaposlenih), da so bile kršene zakonske določbe v zvezi z kvorumom za začetek odpoklica in da so bile s

  • VDSS sodba X Pdp 664/2016Višje delovno in socialno sodišče · 2016

    Pisno zahtevo za začetek postopka za odpoklic člana sveta delavcev lahko vloži najmanj 10 % delavcev z aktivno volilno pravico, zahtevi pa morajo biti priloženi podpisi teh delavcev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se zahteva nanaša na odpoklic posameznih članov sveta delavcev. Zahtevi priloženi podpisi domnevnih vlagateljev zahteve pa se nanašajo na odpoklic članov sveta delavcev pri delodajalcu R. (nasploh) in ne na odpoklic navedenih poimensko opredeljenih posameznih članov sveta delavcev. Posamezni delavci pri delodajalcu R., ki imajo aktivno volilno pravico, so s svojim podpisom zahtevali, da se odpokliče člane sveta delavcev R., ki pa na podpisnem obrazcu nad njihovimi podpisi poimensko niso bili navedeni. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zahteva formalno pomanjkljiva, saj ji niso bili priloženi podpisi za odpoklic članov sveta delavcev. Glede na to je nasprotna udeleženka skladno z ZSDU pravilno s sklepom zavrnila predlog za odpoklic teh članov sveta delavcev.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 23. 2. 2026

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 3. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSRS Sklep VIII DoR 45/2022-8
    Vrhovno sodišče RS · 18. 3. 2022

    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet Centra za socialno delo Ljubljana niso upoštevna pravna podlaga za izvedbo odpoklica člana Sveta.

  • VDSS Sodba X Pdp 52/2022
    Višje delovno in socialno sodišče · 27. 1. 2022

    Zakon o zavodih v tretjem odstavku 29. člena določa, da se sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti Sveta zavoda določijo z zakonom ali Aktom o ustanovitvi oziroma Statutom ali pravili zavoda. Vendar pa to ne pomeni, da lahko pravila (Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD) sprejme direktorica zavoda, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima CSD A. v 37. členu Statuta določeno, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju in delovanje sindikata uresničuje na podlagi zakonodaje, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in Kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva. Navedeno pa pomeni, da bi za postopek odpoklica predlagatelja iz Sveta centra morala nasprotna udeleženka upoštevati določbe ZSDU. Pravilne so pritožbene trditve, da je bila volilna komisija nepravilno sestavljena, da sklep o razpisu volitev ni sprejel pristojni organ, da je bil bistveno kršen začetek postopka odpoklica (zahteva ni bila obrazložena in niso bili priloženi podpisi zaposlenih), da so bile kršene zakonske določbe v zvezi z kvorumom za začetek odpoklica in da so bile s

  • VDSS sodba X Pdp 664/2016
    Višje delovno in socialno sodišče · 28. 7. 2016

    Pisno zahtevo za začetek postopka za odpoklic člana sveta delavcev lahko vloži najmanj 10 % delavcev z aktivno volilno pravico, zahtevi pa morajo biti priloženi podpisi teh delavcev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se zahteva nanaša na odpoklic posameznih članov sveta delavcev. Zahtevi priloženi podpisi domnevnih vlagateljev zahteve pa se nanašajo na odpoklic članov sveta delavcev pri delodajalcu R. (nasploh) in ne na odpoklic navedenih poimensko opredeljenih posameznih članov sveta delavcev. Posamezni delavci pri delodajalcu R., ki imajo aktivno volilno pravico, so s svojim podpisom zahtevali, da se odpokliče člane sveta delavcev R., ki pa na podpisnem obrazcu nad njihovimi podpisi poimensko niso bili navedeni. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zahteva formalno pomanjkljiva, saj ji niso bili priloženi podpisi za odpoklic članov sveta delavcev. Glede na to je nasprotna udeleženka skladno z ZSDU pravilno s sklepom zavrnila predlog za odpoklic teh članov sveta delavcev.

  • VDSS sodba X Pdp 678/2015
    Višje delovno in socialno sodišče · 29. 7. 2015

    V obravnavanem primeru je bila volilna komisija sestavljena zgolj iz dveh članov, ker so do začetka postopka za odpoklic predlagateljic kot članic sveta delavcev odstopili štirje člani oziroma namestniki članov volilne komisije in sicer predsednica volilne komisije, član in dva namestnika članov, tako da sta ostala samo namestnica predsednice volilne komisije ter član volilne komisije. Volilna komisija je sicer res organ, ki praviloma odloča v sestavi treh članov (oziroma njihovih namestnikov), vendar ZSDU vsebuje natančna pravila glede sklepčnosti, zaradi katerih je odločanje volilnih organov veljavno tudi v primeru, če sta navzoči (najmanj) dve tretjini članov volilnega organa oziroma namestnikov tistih članov, ki so odsotni, z dodatno omejitvijo, da predsednika volilne komisije lahko nadomesti samo njegov namestnik. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila sestava volilne komisije v obravnavanem primeru v skladu z ZSDU, oziroma da je bila volilna komisija v sestavi dveh članov – namestnice predsednice volilne komisije in enega člana – sklepčna, zaradi česar je veljavno sprejemala vse odločitve v postopku volitev zaradi odpoklica članic sveta delav

  • VDSS VDS sodba Pdp 1015/98
    Višje delovno in socialno sodišče · 13. 8. 1998

    Predlagatelj v individualnem delovnem sporu zaradi odpoklica člana sveta delavcev je lahko le skupina delavcev, ki jo ti kot posamezniki sestavljajo, ne pa individualni delavci. V zahtevi, s katero zahtevajo delavci odpoklic člana sveta delavcev s funkcije, morajo delavci navesti razloge, ki se lahko nanašajo le na nepravilnosti pri delu člana sveta delavcev, delovanje oz. osebnostne lastnosti v zvezi z odnosom do funkcije. Če se razlogi nanašajo na nepravilnosti v postopku volitev (kandidatna lista za člane sveta ni bila javno objavljena, kandidati se niso volili ločeno po posameznih enotah, podan je dvom v nepristranost volitev), je to lahko razlog za razveljavitev volitev, ne pa za odpoklic člana.