iuris
§ zakonZakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju · ZSDU · velja od 6. 8. 1993

20. člen ZSDU

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 27. 1. 2022Vse odločbe ↓
  • VDSS Sodba X Pdp 52/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022

    Zakon o zavodih v tretjem odstavku 29. člena določa, da se sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti Sveta zavoda določijo z zakonom ali Aktom o ustanovitvi oziroma Statutom ali pravili zavoda. Vendar pa to ne pomeni, da lahko pravila (Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD) sprejme direktorica zavoda, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima CSD A. v 37. členu Statuta določeno, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju in delovanje sindikata uresničuje na podlagi zakonodaje, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in Kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva. Navedeno pa pomeni, da bi za postopek odpoklica predlagatelja iz Sveta centra morala nasprotna udeleženka upoštevati določbe ZSDU. Pravilne so pritožbene trditve, da je bila volilna komisija nepravilno sestavljena, da sklep o razpisu volitev ni sprejel pristojni organ, da je bil bistveno kršen začetek postopka odpoklica (zahteva ni bila obrazložena in niso bili priloženi podpisi zaposlenih), da so bile kršene zakonske določbe v zvezi z kvorumom za začetek odpoklica in da so bile s

  • VSRS Sodba VIII Ips 275/2006Vrhovno sodišče RS · 2006

    V kolektivnem delovnem sporu je nasprotni udeleženec oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. Če svet delavcev ne določi pravilnega (zadostnega) števila članov, to ne pomeni, da so bile volitve določenega števila članov zaradi tega nezakonite, ampak le, da bo za izvolitev preostalih članov potrebno izvesti nove oziroma nadomestne volitve. Volilni komisiji zato ni mogoče očitati kršitve 10. člena ZSDU. Enako velja tudi za očitek glede datuma volitev. Tudi ta odločitev je v pristojnosti sveta delavcev (16. člen ZSDU) in morebitnih nepravilnosti v zvezi s tem ni mogoče očitati volilni komisiji. Glede na naravo zatrjevanih kršitev, njihovo medsebojno povezanost in povezavo z ugotavljanjem rezultatov volitev, je po presoji revizijskega sodišča predlog, vložen v osmih dneh po objavi rezultatov volitev, pravočasen. Tudi v primeru večjega števila volivcev, določitev le enega samega volišča in združitev funkcij volilnega odbora in volilne komisije, samo po sebi še ne vpliva na zakonitost in pravilnost volitev. Odločitev o predčasnih volitvah je v izključni pristojnosti vo

  • VDSS VDS sklep Kdp 2/2005Višje delovno in socialno sodišče · 2005

    Kršitve 20. in 30. čl. ZSDU nimajo takšne narave, da bi vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Tako naravo kršitve ima le določba 52. čl. ZPDU, ki v 3. odst. izrecno določa, da morajo biti volitve organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 23. 2. 2026

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 1. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VDSS Sodba X Pdp 52/2022
    Višje delovno in socialno sodišče · 27. 1. 2022

    Zakon o zavodih v tretjem odstavku 29. člena določa, da se sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti Sveta zavoda določijo z zakonom ali Aktom o ustanovitvi oziroma Statutom ali pravili zavoda. Vendar pa to ne pomeni, da lahko pravila (Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD) sprejme direktorica zavoda, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima CSD A. v 37. členu Statuta določeno, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju in delovanje sindikata uresničuje na podlagi zakonodaje, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in Kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva. Navedeno pa pomeni, da bi za postopek odpoklica predlagatelja iz Sveta centra morala nasprotna udeleženka upoštevati določbe ZSDU. Pravilne so pritožbene trditve, da je bila volilna komisija nepravilno sestavljena, da sklep o razpisu volitev ni sprejel pristojni organ, da je bil bistveno kršen začetek postopka odpoklica (zahteva ni bila obrazložena in niso bili priloženi podpisi zaposlenih), da so bile kršene zakonske določbe v zvezi z kvorumom za začetek odpoklica in da so bile s

  • VSRS Sodba VIII Ips 275/2006
    Vrhovno sodišče RS · 12. 9. 2006

    V kolektivnem delovnem sporu je nasprotni udeleženec oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. Če svet delavcev ne določi pravilnega (zadostnega) števila članov, to ne pomeni, da so bile volitve določenega števila članov zaradi tega nezakonite, ampak le, da bo za izvolitev preostalih članov potrebno izvesti nove oziroma nadomestne volitve. Volilni komisiji zato ni mogoče očitati kršitve 10. člena ZSDU. Enako velja tudi za očitek glede datuma volitev. Tudi ta odločitev je v pristojnosti sveta delavcev (16. člen ZSDU) in morebitnih nepravilnosti v zvezi s tem ni mogoče očitati volilni komisiji. Glede na naravo zatrjevanih kršitev, njihovo medsebojno povezanost in povezavo z ugotavljanjem rezultatov volitev, je po presoji revizijskega sodišča predlog, vložen v osmih dneh po objavi rezultatov volitev, pravočasen. Tudi v primeru večjega števila volivcev, določitev le enega samega volišča in združitev funkcij volilnega odbora in volilne komisije, samo po sebi še ne vpliva na zakonitost in pravilnost volitev. Odločitev o predčasnih volitvah je v izključni pristojnosti vo

  • VDSS VDS sklep Kdp 2/2005
    Višje delovno in socialno sodišče · 27. 1. 2005

    Kršitve 20. in 30. čl. ZSDU nimajo takšne narave, da bi vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Tako naravo kršitve ima le določba 52. čl. ZPDU, ki v 3. odst. izrecno določa, da morajo biti volitve organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci.

  • VDSS VDS sodba Pdp 386/2000
    Višje delovno in socialno sodišče · 9. 3. 2000

    Aktivna volilna pravica za člana sveta delavcev ne pripada vodilnim delavcem oz. vodilnemu osebju, tudi če ti niso izrecno določeni kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 12. člen ZSDU določa, kot osebe brez aktivne volilne pravice, le direktorja, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter prokuriste, vendar je jasno, da tudi ostali vodilni delavci, celo brez posebnega statusa delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, že zaradi svojega položaja sodelujejo ali aktivno vplivajo na upravljanje gospodarski družb in soodločanje s strani uprave teh družb, zato ni nobene potrebe, da bi svoje sodelovanje pri upravljanju družbe izvajali tudi preko predstavnikov delavcev, sveta delavcev, zbora delavcev ali delavskega zaupnika.