16. člen ZSDU

Zakon o zavodih v tretjem odstavku 29. člena določa, da se sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti Sveta zavoda določijo z zakonom ali Aktom o ustanovitvi oziroma Statutom ali pravili zavoda. Vendar pa to ne pomeni, da lahko pravila (Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD) sprejme direktorica zavoda, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima CSD A. v 37. členu Statuta določeno, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju in delovanje sindikata uresničuje na podlagi zakonodaje, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in Kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva. Navedeno pa pomeni, da bi za postopek odpoklica predlagatelja iz Sveta centra morala nasprotna udeleženka upoštevati določbe ZSDU. Pravilne so pritožbene trditve, da je bila volilna komisija nepravilno sestavljena, da sklep o razpisu volitev ni sprejel pristojni organ, da je bil bistveno kršen začetek postopka odpoklica (zahteva ni bila obrazložena in niso bili priloženi podpisi zaposlenih), da so bile kršene zakonske določbe v zvezi z kvorumom za začetek odpoklica in da so bile s

Pritožbeno sodišče soglaša, da je bil sklep z dne 18. 8. 2021 (z novo določenim datumom volitev in delno spremenjeno sestavo volilne komisije, kar je v skladu s 16. členom ZSDU v pristojnosti sveta delavcev) nezakonit, ker ga je svet delavcev sprejel v času, ko ni več imel mandata. Zaradi tega tudi dejanja volilne komisije od 18. 8. 2021 dalje in glasovanje dne 14. 9. 2021 niso bili zakoniti. Enaki kršitvi kot svet delavcev, tj. načela hitrega postopanja in določb ZSDU, je storila tudi volilna komisija. Kot pravilno izhaja iz prvostopenjske sodbe, bi volilna komisija morala z volilnim procesom nadaljevati čim prej. Zmoten je pritožbeni očitek volilne komisije, da je to želela, a je imela težave s sklepčnostjo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, zakaj teh težav ni bilo, pritožbeno sodišče pa teh razlogov po nepotrebnem ne ponavlja. Ker je bil s pravnomočno sodno odločbo odpravljen sklep volilne komisije o zavrnitvi predloga kandidature E.E., je 23. 6. 2021 za volilno komisijo nastopila obveznost iz 34. člena ZSDU, na podlagi katerega je treba najpozneje v treh dneh izdati sklep o ugotovitvi zakonitosti predloga te kandidatke in ga objaviti. Tudi po presoji prit

V kolektivnem delovnem sporu o razveljavitvi odpoklica članov sveta delavcev je lahko kot nasprotni udeleženec opredeljena le volilna komisija, ki je na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSDU odgovorna za zakonito izvedbo odpoklica članov sveta delavcev. Ker se zahteva za razveljavitev odpoklica članov sveta delavcev lahko nanaša le na pristojno volilno komisijo, svet delavcev ne more biti nosilec obveznosti v tem razmerju. V obravnavanem primeru je bila glasovnica sestavljena tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu petih članov sveta, ne pa o odpoklicu posameznega člana. Takšna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu v spornem obdobju ni pravilna, kar je razlog za ugotovitev nezakonitosti odpoklica članov sveta delavcev.

ZSDU izrecno ne ureja pravne situacije, ko delovno sodišče razveljavi volitve v svet delavcev oziroma volilna opravila pri teh volitvah. Zato gre v tem kolektivnem delovnem sporu (tudi) za vprašanje pravilnosti odločitve nasprotne udeleženke (volilne komisije sveta delavcev), da po sodni razveljavitvi volilnih opravil razpiše nove volitve v svet delavcev ob smiselni uporabi 43. člena ZSDU, ki določa postopanje volilne komisije po tem, ko volitve razveljavi volilna komisija (in ne delovno sodišče). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so tako predlagatelji kot nasprotni udeleženec določbe ZSDU uporabili zgolj smiselno, in sicer tako, da so z razlago zasledovali vsak svoj interes, je pravilno zaključilo, da v tej fazi postopka ni mogoče ugotoviti nezakonitosti ravnanja nasprotnega udeleženca, v ZSDU ni podana izrecna pravna podlaga za postopek ponovnih volitev v svet delavcev. Posledično je štelo, da zaradi uporabe določbe 43. člena ZSDU ni mogoče šteti, da je terjatev verjetno izkazana. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim predlagatelji zahtevajo prepoved izvedbe volitev članov sveta delavcev, ni utemeljen.

V enotni sodni praksi je bilo o vprašanju pasivne legitimacije v sporih glede zakonitosti volitev zavzeto stališče, da je v volilnih zadevah nasprotni udeleženec (le) volilna komisija, ne pa drugi organi – svet delavcev in zlasti ne delodajalec, to je pravna oseba, pri kateri je svet delavcev organiziran kot oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju. Predlagatelji so bili šele dne 5. 12. 2014 seznanjeni, da je svet delavcev na oglasni deski objavil sklep o razpisu volitev v svet delavcev z dne 13. 11. 2014, v katerem so bile volitve predvidene za dne 11., 12. in 16. 12. 2014. Od objave razpisa volitev do prvega volilnega dne je bilo predvideno zgolj 5 delovnih dni oziroma glede na naknadno prestavljen začetek volitev na 18., 19. in 23. 12. 2014 le 9 delovnih dni. S tem pa je svet delavcev delavcem in sindikatom nedopustno kršil pravico po 27. členu ZSDU, saj jim je zaradi časovne omejenosti od objave volitev do izvedbe volitev praktično onemogočeno kandidiranje in predlaganje kandidatov za izvolitev v svet delavcev, saj zahtevi predlagateljev, da se volitve preložijo, ni bilo ugodeno. Gre za kršitev pravice predlagateljev do sodelovanja v postopku volitev, zaradi kateri

V kolektivnem delovnem sporu je nasprotni udeleženec oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. Če svet delavcev ne določi pravilnega (zadostnega) števila članov, to ne pomeni, da so bile volitve določenega števila članov zaradi tega nezakonite, ampak le, da bo za izvolitev preostalih članov potrebno izvesti nove oziroma nadomestne volitve. Volilni komisiji zato ni mogoče očitati kršitve 10. člena ZSDU. Enako velja tudi za očitek glede datuma volitev. Tudi ta odločitev je v pristojnosti sveta delavcev (16. člen ZSDU) in morebitnih nepravilnosti v zvezi s tem ni mogoče očitati volilni komisiji. Glede na naravo zatrjevanih kršitev, njihovo medsebojno povezanost in povezavo z ugotavljanjem rezultatov volitev, je po presoji revizijskega sodišča predlog, vložen v osmih dneh po objavi rezultatov volitev, pravočasen. Tudi v primeru večjega števila volivcev, določitev le enega samega volišča in združitev funkcij volilnega odbora in volilne komisije, samo po sebi še ne vpliva na zakonitost in pravilnost volitev. Odločitev o predčasnih volitvah je v izključni pristojnosti vo

Aktivna volilna pravica za člana sveta delavcev ne pripada vodilnim delavcem oz. vodilnemu osebju, tudi če ti niso izrecno določeni kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 12. člen ZSDU določa, kot osebe brez aktivne volilne pravice, le direktorja, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter prokuriste, vendar je jasno, da tudi ostali vodilni delavci, celo brez posebnega statusa delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, že zaradi svojega položaja sodelujejo ali aktivno vplivajo na upravljanje gospodarski družb in soodločanje s strani uprave teh družb, zato ni nobene potrebe, da bi svoje sodelovanje pri upravljanju družbe izvajali tudi preko predstavnikov delavcev, sveta delavcev, zbora delavcev ali delavskega zaupnika.