102. člen ZSDU

Predlagatelji v predmetnem kolektivnem sporu izpodbijajo zakonitost odpoklica članov sveta zavoda in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov v svet zavoda ter razveljavitev v tej zvezi sprejetih sklepov. Predmetni spor je potrebno obravnavati kot kolektivni spor po členu 6 d ZDSS-1, ki določa, da spadajo med kolektivne delovne spore tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki jih v nadaljevanju obravnava tudi 52. člen ZDSS-1. V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. V konkretnem kolektivnem delovnem sporu je pasivno legitimirana volilna komisija, medtem ko svet zavoda in srednja poklicna šola v tem kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev ne moreta biti nosilec pravic in obveznosti, zato je potrebno predlog zoper svet zavoda in srednjo poklicno šolo zavrniti. Iz določbe 53. člena ZSDU iz

Spor ima naravo spora iz področja sodelovanja delavcev pri upravljanju in vsa obeležja kolektivnega delovnega spora. Za odločanje o takšnem sporu je po ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. V zvezi s spori, kjer je predvidena pristojnost arbitraže in je predmet arbitraže delovni spor, je pristojno delovno sodišče tudi v skladu z 48. členom ZArbit. Tudi 101. člena ZS je treba tolmačiti v tej povezavi – torej tako, da je o predlogih za izdajo začasne odredbe pred začetkom spora, v katerem je dogovorjena arbitražna pristojnost, katere predmet je (kolektivni) delovni spor oziroma ima obeležja takšnega spora, pristojno odločati delovno sodišče prve stopnje, ki ima tudi sicer položaj okrožnega sodišča (98. člen ZS).

Predloga sveta delavcev za imenovanje arbitrov ni mogoče zavreči z utemeljitvijo, da ni bilo predhodnega postopka pomirjanja na podlagi določb KPDŽP. Ta kolektivna pogodba sicer predvideva, da stranki najprej poskušata spor rešiti s pomirjanjem, vendar to velja le za spore med strankami kolektivne pogodbe, to pa so na eni stani predstavniki delodajalcev, na drugi strani pa reprezentativni sindikati. Svet delavcev nobene izmed družb (delodajalca) ni stranka kolektivne pogodbe, saj že ZKolP v prvem odstavku 2. člena določa, da kot predstavniki delavcev kolektivne pogodbe sklepajo sindikati ali združenja sindikatov z delodajalcem. Svet delavcev ni stranka KPDŽP in zanj oz. za njegove spore določbe, ki se nanašajo na reševanje kolektivnih sporov (med strankami kolektivne pogodbe), to so določbe od 11. do 15. člena KPDŽP, ne veljajo. Na osnovi teh določb (15. člena KPDŽP, ki pred arbitražo predpisuje obvezen postopek pomirjanja) predloga sveta delavcev (predlagatelja) za imenovanje arbitrov ni mogoče zavreči.

V skladu s 102. členom ZSDU mora predlagatelj arbitraže svojega arbitra imenovati obenem s predlogom za začetek arbitraže. Svet delavcev je sprejel sklep, da sproža postopek arbitraže v zvezi s program razreševanja trajno presežnih delavcev, vendar pa ni imenoval svojega arbitra, ampak je v sklepu odločil, da ga bo imenoval kasneje. Slednje pomeni, da niso bile izpolnjene zakonske zahteve za začetek arbitraže, zato se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet, oziroma, da je postal dokončen, tožena stranka pa je imela pravico po njem nadaljevati s postopki v zvezi s trajnimi presežki delavcev.

Četudi predlog, o katerem naj bi odločala arbitraža po ZSDU, ne spada v okvir njene pristojnosti, to ni razlog za zavrženje predloga za imenovanje arbitra v kolektivnem delovnem sporu.

1. Po določbi 1. odst. 99. člena ZSDU razrešuje spore med svetom delavcev in delodajalcem arbitraža, ki jo sestavlja enako število članov, imenovanih s strani sveta delavcev in delodajalcev ter enega nevtralnega predsedujočega. Gre za arbitražo, ustanovljeno na podlagi zakona, zato drugače kot pri stalni arbitraži, ki se lahko ustanovi v družbi le z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem (1. odst. 100. člena citiranega zakona), ni potreben poseben dogovor, kot to zatrjuje nasprotna udeleženka v pritožbi. V skladu s 15. členom ZDSS je obravnavanje pred arbitražo procesna predpostavka. 2. Po določbi 102. člena ZSDU mora tisti, ki je sprožil predlog o začetku arbitražnega postopka, imenovati svojega arbitra. Če druga stran v 15-ih dneh po začetku postopka ne imenuje svojega arbitra, lahko predlagatelj zahteva, da arbitra postavi pristojno sodišče, za kar je v skladu s 106. členom citiranega zakona pristojno sodišče za delovne spore. 3. Po določbi 67. člena ZSDU člana sveta delavcev v času opravljanja njegove funkcije ni mogoče uvrstiti med presežke delavcev, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in dogovorom po tem zakonu brez soglasja sveta d

Delovno in socialno sodišče ni stvarno pristojno za rešitev spora, ko je postopek sprožila skupina delavcev ter se spor nanaša na statusna vprašanja, delavci pa se čutijo prizadete pri uveljavljanju pravice do sodelovanja pri upravljanju. V obravnavanem primeru se zadeva ne nanaša na spor iz 4. in 6. člena ZDSS, pa tudi ZSDU ne določa sodnega varstva za spor, ki so ga sprožili delavci.