23. člen ZVO
(koncesijski akt)
(1)Podlaga za podelitev koncesije na naravni dobrini je koncesijski akt.
(2)Koncesijski akt je predpis Vlade ali predpis lokalne skupnosti. Koncesijski akt za podelitev koncesije tujcu je lahko samo zakon.
(3)Koncesijski akt vsebuje zlasti:
1.opredelitev naravne dobrine, na katero se daje koncesija,
2.predmet koncesije in opredelitev obsega in morebitne izključnosti koncesije,
3.opredelitev okoljevarstvenih pogojev, pogojev varstvenega režima ter načina upravljanja, rabe ali izkoriščanja naravne dobrine,
4.navedbo dejavnosti, ki jo lahko opravlja koncesionar v zvezi s pravico, ki je predmet koncesije,
5.pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
6.morebitna javna pooblastila koncesionarja,
7.začetek in čas trajanja koncesije,
8.območje, na katero se nanaša koncesija,
9.plačilo za koncesijo ter deleža republike in lokalne skupnosti,
10.pooblastilo za nadzor nad izvajanjem koncesije,
11.razloge in način prenehanja koncesije,
12.dolžnosti koncesionarja glede sanacije, vzpostavitve novega in nadomestitve prejšnjega stanja okolja,
13.pooblastila in pogoji za sklenitev in pričetek veljavnosti koncesijske pogodbe.
- VSM sodba I Kp 733/2008Višje sodišče v Mariboru · 2008
Obdolženčevega ravnanja, ko je odredil izkop, odvoz in uporabo vsaj 2096 m3 gramoza v raščenem stanju, last Republike Slovenije, v vrednosti vsaj 314.000,00 SIT oziroma 1.311,96 EUR v korist gospodarske družbe A.P. d.o.o. za ureditev parkirišč ni mogoče šteti kot gospodarsko dejavnost. Sicer pa je potrebno pritožbi pritrditi tudi tedaj, ko zatrjuje, da s kršitvijo predpisov, ki so navedeni v izreku izpodbijane sodbe, tudi pojmovno gledano ne more predstavljati nobene od treh oblik izvršitvenega dejanja po 244. členu KZ. Obdolženec v konkretnem primeru, v razmerju do družbe, katere direktor je bil, ni z ničemer prestopil meje svojih pravic, ko je odredil izkop gramoza. Ravnanje v nasprotju s predpisi, ki se navajajo v izreku sodbe, nima s tem ničesar skupnega, saj ne gre za nezvestobo storilca (obdolženca) do lastnika oziroma lastnikov podjetja ali pravne osebe, niti za kakšno zlorabo, ki bi bila naperjena navznoter proti družbi. Skratka, upoštevati je potrebno, da so vse tri oblike izvršitvenega dejanja po 244. členu KZ (izraba položaja, prestop pravic ali izostanek opraviti svojo dolžnost) nujno povezane s položajem storilca v gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, z delom
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 12. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM sodba I Kp 733/2008Višje sodišče v Mariboru · 3. 12. 2008
Obdolženčevega ravnanja, ko je odredil izkop, odvoz in uporabo vsaj 2096 m3 gramoza v raščenem stanju, last Republike Slovenije, v vrednosti vsaj 314.000,00 SIT oziroma 1.311,96 EUR v korist gospodarske družbe A.P. d.o.o. za ureditev parkirišč ni mogoče šteti kot gospodarsko dejavnost. Sicer pa je potrebno pritožbi pritrditi tudi tedaj, ko zatrjuje, da s kršitvijo predpisov, ki so navedeni v izreku izpodbijane sodbe, tudi pojmovno gledano ne more predstavljati nobene od treh oblik izvršitvenega dejanja po 244. členu KZ. Obdolženec v konkretnem primeru, v razmerju do družbe, katere direktor je bil, ni z ničemer prestopil meje svojih pravic, ko je odredil izkop gramoza. Ravnanje v nasprotju s predpisi, ki se navajajo v izreku sodbe, nima s tem ničesar skupnega, saj ne gre za nezvestobo storilca (obdolženca) do lastnika oziroma lastnikov podjetja ali pravne osebe, niti za kakšno zlorabo, ki bi bila naperjena navznoter proti družbi. Skratka, upoštevati je potrebno, da so vse tri oblike izvršitvenega dejanja po 244. členu KZ (izraba položaja, prestop pravic ali izostanek opraviti svojo dolžnost) nujno povezane s položajem storilca v gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, z delom