iuris
§ zakonZakon o gospodarskih javnih službah · ZGJS · velja od 2. 7. 1993

31. člen ZGJS

(koncedent)

Sodna praksa: 1 odločba navaja ta člen · zadnja 21. 10. 2010Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep X Ips 288/2009Vrhovno sodišče RS · 2010

    Ker je bila revidentova prijava zavrnjena, zaradi neizpolnjevanja izključevalnega pogoja zadostnega števila prijavljenih kadrov (vsebina zadeve), nadaljnja izpostavljena pravna vprašanja v zvezi z drugimi pogoji in merili, ne morejo biti pomembna pravna vprašanja, saj niso pomembna po vsebini zadeve. Vprašanje pristojnosti vlade za odločanje o izbiri koncesionarja zahteva le splošen odgovor, ki pa v teoriji in praksi ni sporen. Presoja dejanskega stanja, primernosti ter strokovne utemeljenosti pogoja oziroma merila ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča. Presoja obstoja hudih posledice je možna le, če revident v skladu z dokaznim bremenom svoje navedbe konkretizira in izkaže. Revident pa zatrjevane izgube dela in odpuščanja ne konkretizira in z ničemer ne izkazuje, pri čemer tudi ne pojasni in ne izkaže, ali opravlja dimnikarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ali jo opravlja še v kakšni drugi občini. Vse to pa je za presojo zelo hudih posledic odločilnega pomena.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 5. 2010

Sodna praksa

1 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 10. 2010
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–1 od 1
  • VSRS Sklep X Ips 288/2009
    Vrhovno sodišče RS · 21. 10. 2010

    Ker je bila revidentova prijava zavrnjena, zaradi neizpolnjevanja izključevalnega pogoja zadostnega števila prijavljenih kadrov (vsebina zadeve), nadaljnja izpostavljena pravna vprašanja v zvezi z drugimi pogoji in merili, ne morejo biti pomembna pravna vprašanja, saj niso pomembna po vsebini zadeve. Vprašanje pristojnosti vlade za odločanje o izbiri koncesionarja zahteva le splošen odgovor, ki pa v teoriji in praksi ni sporen. Presoja dejanskega stanja, primernosti ter strokovne utemeljenosti pogoja oziroma merila ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča. Presoja obstoja hudih posledice je možna le, če revident v skladu z dokaznim bremenom svoje navedbe konkretizira in izkaže. Revident pa zatrjevane izgube dela in odpuščanja ne konkretizira in z ničemer ne izkazuje, pri čemer tudi ne pojasni in ne izkaže, ali opravlja dimnikarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ali jo opravlja še v kakšni drugi občini. Vse to pa je za presojo zelo hudih posledic odločilnega pomena.