1. člen ZG

Zakonita predkupna pravica predstavlja določeno omejitev lastninske pravice v javno korist, vendar 67. člen URS predpisuje, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon lahko torej predvidi omejitev lastninske pravice. ZKZ in ZG tako predstavljata zakonsko podlago za omejitev lastninske pravice. Zakonita predkupna pravica je ena najšibkejših oblik omejevanja lastninske pravice na nepremičninah in ne posega bistveno v svobodo do razpolaganja. Ne omejuje lastnika pri odločitvi o prodaji nepremičnine, temveč ga omeji zgolj pri tem, komu jo bo prodal. Skladno z navedenim prisilne določbe ZG in ZKZ ne posegajo nedopustno v ustavno pravico druge toženke do zasebne lastnine (33. člen URS).

Sodišče sodi, da je v obrazložitvi odločbe v zadostni meri pojasnjeno, zakaj mora tožnica izvršiti naložene ukrepe v odrejenem roku in zakaj tega roka ni mogoče podaljšati. Tožnica v tožbi ne navaja, da ti razlogi toženke ne bi bili resnični, zgolj s sklicevanjem na svoje organizacijsko-tehnične, logistične, vremenske in druge težave pri realizaciji te odločbe pa tudi po presoji sodišča ne more uspeti, saj je le-te ne odvezujejo v smislu, da ji zakonsko določenih obveznosti kot lastnici gozda ne bi bilo treba izvršiti. Prav tako tožnica ni izkazala, da je toženka pri naložitvi obveznosti kršila načelo sorazmernosti (7. člen ZIN), saj niti ni navedla, da bi bilo mogoče za sanacijo gozda izreči še kakšen drug, milejši ukrep. Ker tožnica (po oceni sodišča) prepričljivim razlogom toženke, zakaj je določen rok ustrezen in zakaj ga ni mogoče podaljšati, ne ugovarja, to tudi pomeni, da ti razlogi niso sporni.

Med strankama ni sporno, da je del zemljišča predvidenega posega v GGN Gozdnogospodarske enote Ljubljana opredeljen kot gozdno zemljišče. Po drugem odstavku 1. člena ZG pa določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za "druga gozdna zemljišča", če ta zakon ne določa drugače. Katera zemljišča so gozdna v smislu ZG in katera zemljišča so gozd, je glede na določbe 10. in 11. člena tega zakona opredeljeno v GGN območja oziroma enote. Po besedilu tretjega odstavka 21. člena ZG za zavrnitev izdaje soglasja ni potrebna gotovost, da bo prišlo do nedopustnih vplivov na funkcije gozda, temveč zadostuje, da je mogoče ogrožanje teh funkcij pričakovati.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja projektnega soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Iz določb 33., 67. in 73. člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le zasebno funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omenjeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru ohranjanjem naravnega bogastva (gozda) in varovanjem naravnih znamenitosti, kamor spada območje obravnavanega posega; in pravicami drugih, npr. s pravico do zdravega življenjskega okolja. Zavrnitev izdaje soglasja Zavoda za gozdove Slovenije k nameravani gradnji zato ne pomeni neustavnega in tudi ne nezakonitega posega v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

V skladu z določbo 1. odstavka 21. člena ZG je treba za graditev objektov pridobiti soglasje zavoda. Za izdajo soglasja je bistvena presoja vplivov posega na izvrševanje funkcije gozdov, pri čemer za zavrnitev soglasja zadostuje že možnost, da bodo ti vplivi bistveno ogrozili funkcije gozdov, ta ocena pa temelji oz. upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov. V skladu z 2. odstavkom 1. člena ZG določbe ZG, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za druga gozdna zemljišča, razen če ta zakon ne določa drugače. Katera zemljišča so opredeljena kot gozdna zemljišča v smislu navedenega zakona in katera zemljišča so gozd, je določeno v gozdnogospodarskem načrtu območja (10. člen ZG) in gozdnogospodarske enote (11. člen ZG).

Abolicija po Zakonu o ustavitvi določenih postopkov o prekrških in odpustitvi izvršitve določenih kazni zapora (ZUDPPKZ) ni mogoča za prekrške, predpisane v Zakonu o gozdovih.