65. člen ZOdv

Listina pridobi lastnost izvršljivosti in s tem postane izvršilni naslov z izpolnitvijo določenih pogojev, ki se razlikujejo glede na vrsto listine, kot npr. sodne odločbe s pravnomočnostjo in potekom paricijskega roka, upravne odločbe z dokončnostjo in potekom paricijskega roka, poravnave s pravnomočnostjo in zapadlostjo terjatve, izvršljiv notarski zapis s soglasjem dolžnika z neposredno izvršljivostjo in zapadlostjo terjatve. V obravnavanem primeru zakon sam listini - odločbi disciplinskega organa upnika, daje lastnost izvršljivosti (tretji odstavek 65. člena ZOdv).

Že jezikovna razlaga 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ, upoštevaje njeno izvedbo v drugih zakonih, utemeljuje stališče, da odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije na podlagi določb ZOdv ni mogoče priznati lastnosti izvršilnega naslova. V tretjem odstavku 65. člena ZOdv je namreč predpisano le, da so odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije izvršljive, to pa pomeni, da so postale pravnomočne in da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ne pa hkrati tudi, da je takšni odločbi dana lastnost izvršilnega naslova v skladu s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ.

Ločiti je treba izvršljivost kot lastnost listine, ki omogoča prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena (bodisi v sodnem bodisi v upravnem postopku), od izvršljivosti kot lastnosti terjatve, pri čemer je pogoj za sodno izvršljivost terjatve, da je ta ugotovljena v izvršilnem naslovu. V kolikor izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati. Za sodno izvršbo je potrebna izrecna zakonska določba, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova, odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije pa te lastnosti ne daje noben predpis, tako da taka odločba ne more biti podlaga za sodno izvršbo.

Odločba disciplinske komisije odvetniške zbornice je izvršilni naslov v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZIZ.

Za sodno izvršbo je potrebno izredno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova. Če izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati. Ker ZOdv določa le izvršljivost odločbe disciplinskega organa, lastnosti izvršilnega naslova pa ji ne daje tudi noben drugi akt iz 17. člena ZIZ, ta ne more biti podlaga za sodno izvršbo.

Zoper odločitev disciplinskega sodišča je (bila) dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov (drugi odstavek 65. člena ZOdv). V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku, če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 65. člena ZOdv). Navedena ureditev pomeni, da odločitev, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, sploh ni mogla (ne more) biti predmet spora (izpodbijanja) v upravnem sporu oziroma predmet (novega) sodnega varstva, saj je varstvo zagotovljeno že z navedenimi določbami in v okviru navedenega sodnega postopka. Takšna ureditev pa tudi pomeni, da je izključen ne samo redni upravni spor, ampak tudi upravni spor kot varstvo ustavnih pravic (4. člen ZUS-1), saj je ta predviden le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Akt, s katerim je Odvetniška zbornica Slovenije potrdila odločitev o disciplinskem ukrepu - opominu, ki ga je odvetniku izrekla disciplinska komisija prve stopnje, ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.