61. člen ZOdv
V disciplinskem postopku proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor, denarna kazen in odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni. V disciplinskem postopku proti odvetniškim pripravnikom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor in odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni. Disciplinski ukrepi so podrobneje urejeni s statutom Odvetniške zbornice Slovenije.
- VSRS Sklep I Up 203/2015Vrhovno sodišče RS · 2016
V primeru vodenja disciplinskih postopkov zoper odvetnike pred disciplinsko komisijo Odvetniške zbornice in izrekanju ukrepov ne gre za izvrševanje nalog, ki bi bile toženi stranki podeljene z javnim pooblastilom. Torej v tem primeru (pri opravljanju teh nalog) ne gre za organ iz 1. člena ZUS-1 in tudi očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu niti po 4. členu ZUS-1. ZUS-1 jasno določa, v katerih primerih je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu in tudi če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, lahko sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine le, če je v te pravice posegel organ iz 1. člena ZUS-1 in ne katerikoli organ katerekoli pravne osebe.
- VSRS Sklep I Up 462/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Ker v obravnavanem primeru ne gre za organ iz 1. člena ZUS-1, tudi očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, saj tudi če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, lahko odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine le, če je v te pravice posegel organ iz 1. člena ZUS-1 in ne katerekoli organ katerekoli pravne osebe.
- VSRS Sklep I Up 285/2008Vrhovno sodišče RS · 2009
Zoper odločitev disciplinskega sodišča je (bila) dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov (drugi odstavek 65. člena ZOdv). V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku, če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 65. člena ZOdv). Navedena ureditev pomeni, da odločitev, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, sploh ni mogla (ne more) biti predmet spora (izpodbijanja) v upravnem sporu oziroma predmet (novega) sodnega varstva, saj je varstvo zagotovljeno že z navedenimi določbami in v okviru navedenega sodnega postopka. Takšna ureditev pa tudi pomeni, da je izključen ne samo redni upravni spor, ampak tudi upravni spor kot varstvo ustavnih pravic (4. člen ZUS-1), saj je ta predviden le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 2. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 203/2015Vrhovno sodišče RS · 24. 2. 2016
V primeru vodenja disciplinskih postopkov zoper odvetnike pred disciplinsko komisijo Odvetniške zbornice in izrekanju ukrepov ne gre za izvrševanje nalog, ki bi bile toženi stranki podeljene z javnim pooblastilom. Torej v tem primeru (pri opravljanju teh nalog) ne gre za organ iz 1. člena ZUS-1 in tudi očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu niti po 4. členu ZUS-1. ZUS-1 jasno določa, v katerih primerih je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu in tudi če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, lahko sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine le, če je v te pravice posegel organ iz 1. člena ZUS-1 in ne katerikoli organ katerekoli pravne osebe.
- VSRS Sklep I Up 462/2012Vrhovno sodišče RS · 8. 5. 2013
Ker v obravnavanem primeru ne gre za organ iz 1. člena ZUS-1, tudi očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, saj tudi če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, lahko odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine le, če je v te pravice posegel organ iz 1. člena ZUS-1 in ne katerekoli organ katerekoli pravne osebe.
- VSRS Sklep I Up 285/2008Vrhovno sodišče RS · 12. 2. 2009besedilo 2008–2009
Zoper odločitev disciplinskega sodišča je (bila) dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov (drugi odstavek 65. člena ZOdv). V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku, če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 65. člena ZOdv). Navedena ureditev pomeni, da odločitev, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, sploh ni mogla (ne more) biti predmet spora (izpodbijanja) v upravnem sporu oziroma predmet (novega) sodnega varstva, saj je varstvo zagotovljeno že z navedenimi določbami in v okviru navedenega sodnega postopka. Takšna ureditev pa tudi pomeni, da je izključen ne samo redni upravni spor, ampak tudi upravni spor kot varstvo ustavnih pravic (4. člen ZUS-1), saj je ta predviden le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
- UPRS sklep U 976/2005Upravno sodišče RS · 26. 9. 2008besedilo 2008–2009
V zadevah, ki jih v okviru disciplinskih postopkov vodita disciplinska komisija I. in II. stopnje, Odvetniška zbornica ni nosilka javnih pooblastil, zato zbornica izpodbijanega akta ni izdala pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Iz navedenih razlogov pri izreku disciplinskega ukrepa opomina ni mogoče govoriti o kršitvi 22. člena Ustave, niti se ni mogoče na tej podlagi sklicevati na odločbo Ustavnega sodišča št. Up 762/03-22 z dne 7. 4. 2005.
- VSRS Sklep I Up 37/2003Vrhovno sodišče RS · 14. 9. 2006besedilo 1993–2008
Akt, s katerim je Odvetniška zbornica Slovenije potrdila odločitev o disciplinskem ukrepu - opominu, ki ga je odvetniku izrekla disciplinska komisija prve stopnje, ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.