61. člen ZOdv

V primeru vodenja disciplinskih postopkov zoper odvetnike pred disciplinsko komisijo Odvetniške zbornice in izrekanju ukrepov ne gre za izvrševanje nalog, ki bi bile toženi stranki podeljene z javnim pooblastilom. Torej v tem primeru (pri opravljanju teh nalog) ne gre za organ iz 1. člena ZUS-1 in tudi očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu niti po 4. členu ZUS-1. ZUS-1 jasno določa, v katerih primerih je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu in tudi če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, lahko sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine le, če je v te pravice posegel organ iz 1. člena ZUS-1 in ne katerikoli organ katerekoli pravne osebe.

Ker v obravnavanem primeru ne gre za organ iz 1. člena ZUS-1, tudi očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, saj tudi če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, lahko odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine le, če je v te pravice posegel organ iz 1. člena ZUS-1 in ne katerekoli organ katerekoli pravne osebe.

Zoper odločitev disciplinskega sodišča je (bila) dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov (drugi odstavek 65. člena ZOdv). V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku, če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 65. člena ZOdv). Navedena ureditev pomeni, da odločitev, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, sploh ni mogla (ne more) biti predmet spora (izpodbijanja) v upravnem sporu oziroma predmet (novega) sodnega varstva, saj je varstvo zagotovljeno že z navedenimi določbami in v okviru navedenega sodnega postopka. Takšna ureditev pa tudi pomeni, da je izključen ne samo redni upravni spor, ampak tudi upravni spor kot varstvo ustavnih pravic (4. člen ZUS-1), saj je ta predviden le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

V zadevah, ki jih v okviru disciplinskih postopkov vodita disciplinska komisija I. in II. stopnje, Odvetniška zbornica ni nosilka javnih pooblastil, zato zbornica izpodbijanega akta ni izdala pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Iz navedenih razlogov pri izreku disciplinskega ukrepa opomina ni mogoče govoriti o kršitvi 22. člena Ustave, niti se ni mogoče na tej podlagi sklicevati na odločbo Ustavnega sodišča št. Up 762/03-22 z dne 7. 4. 2005.

Akt, s katerim je Odvetniška zbornica Slovenije potrdila odločitev o disciplinskem ukrepu - opominu, ki ga je odvetniku izrekla disciplinska komisija prve stopnje, ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.