Zakon o Rdečem križu Slovenije (ZRKS)

Rdeči križ Slovenije je neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki na območju Republike Slovenije deluje v skladu z ženevskimi konvencijami iz leta 1949 in Dodatnima protokoloma k ženevskim konvencijam o zaščiti žrtev spopadov (v nadaljnjem besedilu ženevske konvencije) ter sklepi mednarodnih konferenc Rdečega križa. Rdeči križ Slovenije je nepridobitna organizacija, ki opravlja svoje naloge brez razlikovanja glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje ljudi.

Rdeči križ Slovenije sestavljajo lokalne organizacije. Za ustanovitev, organizacijo in delovanje organizacij Rdečega križa Slovenije se uporabljajo predpisi o društvih. Rdeči križ Slovenije s statutom določi področje, naloge in način dela, pristojnosti svojih organov in služb ter svojo organiziranost.

Rdeči križ Slovenije je sestavni del mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, zato sodeluje z nacionalnimi organizacijami Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter tudi z drugimi humanitarnimi, zdravstvenimi in socialnimi organizacijami doma in v tujini.

Rdeči križ Slovenije in njegove organizacije imajo pečat, v katerem je besedilo Rdeči križ Slovenije, ime organizacije, sedež ter naslov organizacije. V sredini pečata je znak rdečega križa.

Znak Rdečega križa Slovenije je rdeč križ s štirimi enakimi kraki na belem polju.

Rdeči križ Slovenije pomaga oblastem pri preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja ljudi ter zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic, posebno med oboroženimi spopadi in drugimi izrednimi stanji ter opravlja druge naloge določene s tem zakonom in statutom. Rdeči križ Slovenije seznanja javnost z mednarodnim humanitarnim pravom ter širi in uresničuje načela svetovnega humanitarnega gibanja.

Rdeči križ Slovenije v skladu s 26. členom ženevske konvencije za izboljšanje položaja ranjencev in bolnikov oboroženih sil v vojni z dne 12. avgusta 1949 sodeluje z zdravstveno službo in sanitetno službo oboroženih sil Republike Slovenije ter civilno zaščito Republike Slovenije pri preskrbi poškodovanih in zbolelih ob oboroženem spopadu.

Rdeči križ Slovenije organizira hrambo in razporeja pomoč, ki jo dobi od nacionalnih in mednarodnih organizacij Rdečega križa, drugih organizacij ter posameznih darovalcev, ter organizira zbiranje pomoči v Republiki Sloveniji in jo ob mednarodni pomoči pošilja v tujino.

Rdeči križ Slovenije opravlja naslednje naloge kot javno pooblastilo:

-       naloge v zvezi z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami oboroženih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah;

-       organizira usposabljanje osebja za opravljanje nalog, ki jih določajo ženevske konvencije;

-       organizira tečaje in izpite iz prve pomoči;

-       organizira in usposablja enote za prvo pomoč;

-       izvaja akcije za pridobivanje krvodajalcev in organizira krvodajalske akcije;

-       izdaja izkaznice darovalcem delov človeškega telesa;

-       izvaja ukrepe zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah ter oboroženih spopadih;

-       izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi. O vseh dejstvih iz prejšnjega odstavka izdaja Rdeči križ Slovenije listine in potrdila.

Pristojni državni organi sodelujejo z Rdečim križem Slovenije pri opravljanju njegovih nalog. Državni organi so dolžni Rdečemu križu Slovenije zagotoviti ob naravni ali drugi nesreči prednost pri prevozu oseb in materiala z javnimi prometnimi sredstvi in prednost pri obveščanju prebivalstva po javnih medijih in sistemih telekomunikacij.

Rdeči križ Slovenije vodi naslednje zbirke podatkov o:

-       osebah, ki opravljajo izpit iz prve pomoči,

-       predavateljih (zdravnikih, medicinskih sestrah in drugih),

-       ekipah in osebah, ki opravljajo različne programe usposabljanja,

-       krvodajalcih,

-       prostovoljnih darovalcih delov človeškega telesa,

-       članstvu v organizacijah Rdečega križa,

-       darovalcih denarnih in drugih prispevkov,

-       socialno ogroženih osebah, ki jim Rdeči križ Slovenije v okviru svojih pristojnosti pomaga,

-       dobitnikih priznanj in odlikovanj Rdečega križa Slovenije,

-       o osebah, ki imajo v skladu z ženevskimi konvencijami pravico nositi znak Rdečega križa Slovenije.

Vse zbirke podatkov iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje osebne podatke:

-       priimek in ime,

-       datum in kraj rojstva,

-       stalno ali začasno prebivališče. Posamezne zbirke podatkov vsebujejo poleg osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka še naslednje podatke: a)  o predavateljih: - poklic – posebnosti glede specializiranosti, - naslov zavoda ali druge organizacije, kjer je predavatelj zaposlen; b)  o krvodajalcih: - krvna skupina in Rh faktor; c)  o prostovoljnih dajalcih delov človeškega telesa: - deli telesa, ki jih ob smrti podarja, - priimek, ime in naslov osebe, ki naj se jo ob nesreči obvesti; d)  o članstvu v organizacijah Rdečega križa; - funkcija, ki jo opravljajo člani; e)  o socialno ogroženih osebah, ki jim Rdeči križ Slovenije v okviru svojih pristojnosti pomaga: - vrsta ogroženosti, - pomoč, ki jim je bila dana; f)   o dobitnikih priznanj in odlikovanj Rdečega križa Slovenije: - vrsta priznanja ali odlikovanja; g)  o osebah, ki imajo v skladu z ženevskimi konvencijami, pravico nositi znak Rdečega križa Slovenije: - vrsta zaščite po ženevskih konvencijah. Rdeči križ Slovenije zbira osebne podatke, določene v tem členu, neposredno od posameznikov ter jih shranjuje in uporablja le toliko časa, kot je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so bili zbrani. Osebne podatke o socialno ogroženih osebah lahko pridobiva tudi iz drugih uradnih zbirk.

Pri Rdečem križu Slovenije se ustanovi služba za poizvedovanje. Služba za poizvedovanje opravlja naloge informacijskega urada iz 122. člena ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki z dne 12. avgusta 1949 in 136. člena ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb med vojno z dne 12. avgusta 1949 ter druge naloge, določene s tem zakonom in statutom.

Služba za poizvedovanje vodi zbirke podatkov, daje podatke prizadetim posameznikom, pristojnim organom in organizacijam v državi in v tujini ter vzpostavlja stike med družinskimi člani, ki so jih ločili vojna ali druga izredna stanja. Za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka služba za poizvedovanje zbira o:

1.     vojnih ujetnikih,

2.     vojnih beguncih,

3.     civilnih internirancih,

4.     zaščitenih osebah, ujetih dalj kot dva tedna,

5.     zaščitenih osebah na prisilnem bivanju,

6.     ranjenih, bolnih in umrlih pripadnikih oboroženih sil ter brodolomcih,

7.     otrocih ločenih od staršev zaradi vojnih spopadov,

8.     otrocih evakuiranih v tuje države,

9.     pogrešanih osebah,

10.  žrtvah naravnih in drugih nesreč, naslednje osebne podatke:

-       priimek in ime,

-       kraj in datum rojstva,

-       ime in priimek očeta in matere ter materin dekliški priimek.

Služba za poizvedovanje zbira za posamezne zbirke podatkov poleg podatkov iz prejšnjega člena še naslednje osebne podatke: a)  o vojnih ujetnikih: - čin, - številka vojaške enote, oddelka, - osebna ali serijska številka oziroma registrska številka iz vojaške evidence, - oznaka sile, ki ji pripada, - državljanstvo, - priimek in ime osebe, ki jo je treba obvestiti, - naslov, kamor se pošlje pošta za vojne ujetnike, - o spremembah, osvoboditvah, repatriacijah, pobegih, namestitvah v bolnišnice ter smrti, - o zdravstvenem stanju tistih, ki so ranjeni; b)  o vojnih beguncih, civilnih internirancih, zaščitenih osebah, ujetih dalj kot dva tedna, ter zaščitenih osebah na prisilnem bivanju: - državljanstvo, - narodnost, - kraj stalnega bivališča, - začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, - datum in vrsta ukrepov, ki so bili sprejeti, - naslov, kamor se jim pošilja pošta, - priimek in naslov osebe, ki jo je treba obvestiti, - datum prijave, - o zdravstvenem stanju tistih, ki so bolni; c)  o ranjencih, bolnikih in umrlih pripadnikih oboroženih sil ter brodolomcih: - označbo sile, ki ji pripada, - številka armade, polka ali druge vojaške enote, - osebna ali serijska številka oziroma registrska številka iz vojaške evidence, - vsi drugi podatki, ki so v osebni izkaznici ali na razpoznavni znački, - državljanstvo, - datum in kraj zajetja ali smrti, - posebnosti v zvezi z ranami, boleznijo ali vzrokom smrti; d)  o evakuiranih otrocih ter otrocih ločenih od staršev zaradi vojnih spopadov: - spol otroka, - narodnost otroka, - državljanstvo otroka, - otrokovi najbližji sorodniki, - materni jezik otroka in vsi jeziki, ki jih govori, - naslov otrokove družine, - katera koli številka za identifikacijo otroka, - zdravstveno stanje otroka, - krvno skupino otroka, - vsako posebno znamenje, - datum in kraj, kjer je bil otrok najden, - datum, ko je in kraj, od koder je zapustil državo, - veroizpoved otroka, če jo ima, - sedanji naslov otroka v državi, ki ga je sprejela, - datum, kraj in okoliščine smrti in pokopa. Po podatkih iz prejšnjega odstavka o evakuiranih otrocih ter otrocih, ločenih od staršev zaradi vojnih spopadov služba za poizvedovanje izda karton s fotografijo otroka, ki se pošlje centralni poizvedovalni agenciji mednarodnega komiteja Rdečega križa, če je to mogoče, in ne pomeni nobenega tveganja ali škode za otroke.

Služba za poizvedovanje vodi tudi zbirke podatkov o prizadetih in pogrešanih osebah v naravnih in drugih nesrečah, ki vsebujejo naslednje podatke:

-       priimek in ime,

-       kraj in datum rojstva,

-       popolno očetovo in materino ime in priimek ter materin dekliški priimek,

-       državljanstvo,

-       stalno ali začasno prebivališče,

-       kraj nesreče,

-       kraj trenutnega prebivanja,

-       vsako posebno znamenje,

-       zdravstveno stanje.

Za zbirko podatkov o pogrešanih osebah se uporabijo podatki iz zbirk podatkov, ki se vodijo na podlagi 15. in 16. člena tega zakona, če se nanašajo na pogrešane osebe. Služba za poizvedovanje pri zbiranju teh podatkov upošteva voljo ožjih sorodnikov ob upoštevanju določil tega zakona, zakona o varstvu osebnih podatkov ter ženevskih konvencij.

Podatki iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se zbirajo neposredno od prizadetega posameznika ali pa od tretjih oseb, za katere služba ugotovi, da te podatke imajo. Podatke iz 15., 16. in 17. člena tega zakona smejo uporabljati:

-       Rdeči križ Slovenije za opravljanje svojih nalog,

-       državni organi, kadar je tako določeno z zakonom,

-       krvni sorodniki v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonec ali sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena, skrbnik ali oskrbovanec, posvojitelj ali posvojenec,

-       tisti posameznik, na katerega se nanašajo,

-       organi in organizacije drugih držav, če tako določajo ženevske konvencije.

Rdeči križ Slovenije izdaja na podlagi zbirk podatkov, ki jih vodi služba za poizvedovanje, potrdila, overjene sezname umrlih in druge listine.

Organizacijo in način dela službe za poizvedovanje ureja Rdeči križ Slovenije s pravili.

Znak rdeči križ na beli podlagi in ime Rdeči križ se smeta uporabljati samo na način, kot je določeno z ženevskimi konvencijami, s tem zakonom in na podlagi tega zakona izdanimi izvršilnimi predpisi. Znak rdeči križ na beli podlagi (v nadaljnjem besedilu: znak) je dovoljeno uporabljati kot sredstvo označevanja in kot sredstvo zaščite. Zaščitna uporaba znaka je predvidena za označevanje medicinskega osebja in opreme, ki ga je treba spoštovati in zaščititi v oboroženih spopadih. Označevalna uporaba znaka služi temu, da pokaže, da so osebe oziroma predmeti povezani z gibanjem. Samo Rdeči križ Slovenije ima pravico do imena Rdeči križ.

Vsem fizičnim in pravnim osebam, razen tistim, ki jim to dovoljuje ta zakon, je trajno prepovedana uporaba:

-       znaka rdeči križ na beli podlagi ali imena Rdeči križ ali Ženevski križ ali

-       znaka rdeči polmesec na beli podlagi ali imena Rdeči polmesec,

-       pa tudi vsakega znaka ali imena, ki bi posnemal znak ali ime iz prve in druge alinee, ne glede na namen uporabe in čas, ko so bili sprejeti.

V miru smejo biti z znakom kot sredstvom označevanja označeni:

1.     stavbe, naprave, sanitetni material ter prevozna in prenosna sredstva zdravstvenih zavodov, zasebnih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev;

2.     prevozna in prenosna sredstva drugih pravnih oseb, ki se uporabljajo za prevoz ranjencev in bolnikov, če dobijo za nošenje znaka dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravstvo;

3.     kraji, določeni za prvo medicinsko pomoč v naselju, na prometnicah, podjetjih, zavodih ter drugih organih in organizacijah, ter kraji, kjer sta spravljena sanitetni material in oprema, namenjena za prvo pomoč;

4.     osebje, stavbe, sredstva in material Rdečega križa Slovenije;

5.     osebje, sredstva in material tujih organizacij Rdečega križa, dokler v Republiki Sloveniji z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije opravljajo dejavnost Rdečega križa;

6.     zdravstveni zavodi ter sanitetne enote in zavodi, stavbe, naprave, sanitetni material ter prevozna in prenosna sredstva (kopenskih, pomorskih in zračnih sil), ki pripadajo sanitetni službi oboroženih sil;

7.     sanitetna služba oboroženih sil drugih držav, dokler z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije opravlja sanitetno dejavnost na ozemlju Republike Slovenije. Znak, ki se uporablja kot sredstvo označevanja, mora biti manjši od znaka, ki se uporablja kot sredstvo zaščite in ne sme biti na traku okrog rokava in na strehi stavbe.

V oboroženem spopadu smejo znak kot sredstvo označevanja in kot sredstvo zaščite uporabljati za označevanje:

1.     stavb, naprav, sanitetnega materiala, prevoznih in prenosnih sredstev ter osebja v zdravstvenih zavodih, zasebnih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev;

2.     stavb, naprav, sanitetnega materiala ter prevoznih in prenosnih sredstev Rdečega križa Slovenije in oseb določenih za iskanje, zbiranje, prenašanje in nego ranjencev in bolnikov ali za preprečevanje bolezni;

3.     enot civilne zaščite za prvo pomoč;

4.     bolnišničnih ladij;

5.     ekip za prvo pomoč, ki jih organizirajo zdravstveni zavodi in druge organizacije ter Rdeči križ Slovenije, dokler opravljajo te naloge;

6.     sredstev kopenskega, vodnega in zračnega prometa, namenjena za prenašanje brodolomcev, ranjencev, bolnikov in sanitetnega materiala (sanitetni transport);

7.     osebja, sredstev in materiala tujih organizacij Rdečega križa, Rdečega polmeseca in drugih tujih prostovoljnih društev za pomoč, kadar z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije opravljajo sanitetno dejavnost na ozemlju Republike Slovenije;

8.     zdravstvene službe in sanitetnih enot in zavodov, stavb, naprav, sanitetnega materiala ter prevoznih in prenosnih sredstev (kopenskih, pomorskih in zračnih), ki pripadajo sanitetni službi oboroženih sil;

9.     sanitetna služba oboroženih sil drugih držav, dokler z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije opravlja sanitetno dejavnost na ozemlju Republike Slovenije;

10.  sanitetnih območij in krajev določenih za varstvo ranjencev in bolnikov, ter oseb, ki v teh območjih in krajih oskrbujejo ranjence in bolnike ter jih negujejo. V oboroženem spopadu mora biti znak, ki ga uporabljajo za označevanje fizične in pravne osebe iz prejšnjega odstavka, manjši od znaka, ki se uporablja za zaščito po ženevskih konvencijah in ga ni dovoljeno imeti na traku okrog rokava, na strehi stavbe in na prevoznih sredstvih.

Osebe, ki imajo pravico nositi znak rdečega križa, morajo imeti v oboroženem spopadu izkaznico z znakom rdečega križa, s svojo fotografijo in vtisnjenim suhim žigom ter okrog rokava trak, odporen proti vodi. Pristojni organ izda osebam iz prejšnjega odstavka izkaznico in trak, odporen proti vodi ter o tem vodi evidenco.

Rdeči križ Slovenije sme za svoje delovanje pridobivati, razpolagati in odtujevati premično in nepremično premoženje kot svojo lastnino, poleg tega pa:

-       neomejeno zbirati prispevke in sprejemati darila ali volila,

-       pobirati članarino,

-       razpolagati z drugimi viri v skladu z zakonom.

Republika Slovenija iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za naloge, ki jih Rdeči križ Slovenije opravlja kot javna pooblastila. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo na podlagi letnega programa Rdečega križa Slovenije, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije. Občina lahko zagotavlja sredstva za tiste dejavnosti lokalnih organizacij Rdečega križa Slovenije, ki jih ne zagotavlja Republika Slovenija.

V Tednu Rdečega križa in v Tednu solidarnosti mora pravna oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost v medkrajevnem in mednarodnem letalskem, železniškem, ladijskem in avtobusnem prometu ali opravlja dejavnost PTT, obračunati fizičnim in pravnim osebam, ki uporabljajo njihove storitve, prispevek v korist Rdečega križa Slovenije. Prispevek se obračuna od vsake prodane vozovnice, oziroma od vsake poštne pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu, razen za knjige, časopise in revije. Vlada Republike Slovenije določi višino prispevka iz prejšnjega odstavka, način plačevanja in obračunavanja ter morebitne oprostitve.

Zakonitost dela Rdečega križa Slovenije pri opravljanju javnih pooblastil nadzoruje ministrstvo, pristojno za zdravstvo, družino in socialno varstvo ter ministrstvo, pristojno za obrambo.

Pri nadzorovanju izvrševanja določb IV. poglavja tega zakona pristojni organi odredijo odstranitev znamenja rdečega križa, ki se uporablja oziroma nosi v nasprotju s pogoji, predpisanimi s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek pri samostojnem opravljanju dejavnosti, če v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena tega zakona v miru:

1.     uporablja znak rdeči križ na beli podlagi ali ime Rdeči križ (prva alinea prvega odstavka 22. člena);

2.     uporablja znak rdeči polmesec na beli podlagi ali ime Rdečega polmeseca (druga alinea prvega odstavka 22. člena);

3.     uporablja znak ali ime, ki bi posnemal znak rdeči križ na beli podlagi ali ime Rdeči križ oziroma znak rdeči polmesec na beli podlagi ali ime Rdeči polmesec (tretja alinea 22. člena). Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena tega zakona v oboroženem spopadu:

1.     uporablja znak rdeči križ na beli podlagi ali naziv Rdeči križ (prva alinea prvega odstavka 22. člena);

2.     uporablja znak rdeči polmesec na beli podlagi ali naziv Rdečega polmeseca (druga alinea prvega odstavka 22. člena);

3.     uporablja znak ali ime, ki bi posnemal znak rdeči križ na beli podlagi ali ime Rdeči križ oziroma znak rdeči polmesec na beli podlagi ali ime Rdeči polmesec (tretja alinea 22. člena).

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki pri samostojnem opravljanju dejavnosti stori prekršek, če v nasprotju z 28. členom tega zakona ne plačuje prispevkov v korist Rdečega križa Slovenije. Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Premoženje Rdečega križa Jugoslavije na območju Republike Slovenije in Rdečega križa Slovenije postane z dnem registracije Rdečega križa Slovenije njegova lastnina.

Rdeči križ Slovenije mora v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona sprejeti statut, v enem letu od uveljavitve tega zakona pa se morajo organizacije Rdečega križa Slovenije v skladu s tem zakonom in sprejetim statutom organizirati in registrirati pri pristojnem organu. Do uveljavitve statuta Rdečega križa Slovenije organizacije Rdečega križa Slovenije delujejo v skladu z veljavnimi predpisi.

Podrobnejše predpise izdajo:

1.     Rdeči križ Slovenije – za uporabo znaka rdeči križ pri opravljanju svoje dejavnosti;

2.     Ministrstvo, pristojno za obrambo – za uporabo znaka rdeči križ v zdravstveni in sanitetni službi oboroženih sil;

3.     Ministrstvo, pristojno za zdravstvo – za uporabo znaka rdeči križ ter postopek izdaje izkaznice in traku osebam iz 25. člena. Izvršilne predpise po prejšnjem odstavku je treba sprejeti v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Do uveljavitve izvršilnih predpisov iz prejšnjega člena se uporabljata pravilnik o načinu uporabe znamenja rdečega križa (Uradni list SFRJ, št. 59/83) ter pravilnik o uporabi znamenja rdečega križa in posebni osebni izkaznici sanitetnega osebja v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 30/84). Določbe, ki se nanašajo na oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije, se uporabljajo za oborožene sile Republike Slovenije.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati:

-       zakon o položaju in pooblastilih Rdečega križa Slovenije (Uradni list SRS, št. 8/78), ter se prenehata uporabljati:

-       zakon o položaju in pooblastilih Rdečega križa Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 13/76) in

-       zakon o uporabi in varstvu znamenja in imena rdečega križa (Uradni list SFRJ, št. 13/82).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 022-03/92-1/4 Ljubljana, dne 26. januarja 1993. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije