1. člen ZPONDV
S tem zakonom se ureja način poravnavanja obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog občanov, vloženih v bankah na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banke), ki so jih banke deponirale pri Narodni banki Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: devizne vloge).
- VSRS Sklep II Ips 395/99Vrhovno sodišče RS · 2000
Terjatve deviznih varčevalcev proti Ljubljanski banki iz naslova deviznih hranilnih vlog, ki so nastale v času pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in glede katerih ta ni prevzela jamstva po 19. členu UZITUL, so terjatve, ki so posredno povezane s pravimi razmerji s subjekti nekdanje federacije. Povezane so namreč s pravnimi razmerji, v katerih je bila Ljubljanska banka do nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Zato se nanje nanaša 15.d člen ZSSuk.
- VSRS Sodba II Ips 221/94Vrhovno sodišče RS · 1994
Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (Uradni list RS št. 7/93) je začel veljati 5.2.1993, to je nekaj mesecev po koncu glavne obravnave (25.9.1992). Ob upoštevanju teh okoliščin sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo predpisa, ki je izpolnitev obveznosti med takimi deviznimi varčevalci kot je tožnica in bankami, uredil drugače. Za uporabo predpisa je torej v danem primeru odločilnega pomena čas sojenja in ne čas zamude. Terjatev, ki naj bo prisojena, mora biti v času sojenja dospela (1.odstavek 326.člena ZPP). Ker je ta pogoj po ugotovitvah sodišča prve stopnje (3.odstavek 385.člena ZPP) v tožničinem primeru izpolnjen, je sodišče druge stopnje pravilno potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.
- VSRS Sodba II Ips 201/94Vrhovno sodišče RS · 1994
Režim iz zakona velja od 1.1.1993 za vse tiste vloge, ki do tega dne niso bile izplačane. Zakon je s to določbo posegel v že obstoječa pogodbena razmerja tako, da je bankam omogočil postopno izpolnitev pogodb, vsem upnikom pa zagotovil, da bodo svoje vloge v enakomernih obrokih lahko dvignili. Gre za posebno ureditev spremenjenih okoliščin, ki so nastale zaradi začasne nezmožnosti izpolnitve na strani bank. Zamuda s plačilom po tem zakonu ni pravno odločilna, Zakon jo ureja drugače, kot to velja po splošnih obligacijskih predpisih. Za odločitev je zato odločilen čas sojenja.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 4. 2000Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep II Ips 395/99Vrhovno sodišče RS · 12. 4. 2000
Terjatve deviznih varčevalcev proti Ljubljanski banki iz naslova deviznih hranilnih vlog, ki so nastale v času pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in glede katerih ta ni prevzela jamstva po 19. členu UZITUL, so terjatve, ki so posredno povezane s pravimi razmerji s subjekti nekdanje federacije. Povezane so namreč s pravnimi razmerji, v katerih je bila Ljubljanska banka do nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Zato se nanje nanaša 15.d člen ZSSuk.
- VSRS Sodba II Ips 221/94Vrhovno sodišče RS · 7. 4. 1994
Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (Uradni list RS št. 7/93) je začel veljati 5.2.1993, to je nekaj mesecev po koncu glavne obravnave (25.9.1992). Ob upoštevanju teh okoliščin sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo predpisa, ki je izpolnitev obveznosti med takimi deviznimi varčevalci kot je tožnica in bankami, uredil drugače. Za uporabo predpisa je torej v danem primeru odločilnega pomena čas sojenja in ne čas zamude. Terjatev, ki naj bo prisojena, mora biti v času sojenja dospela (1.odstavek 326.člena ZPP). Ker je ta pogoj po ugotovitvah sodišča prve stopnje (3.odstavek 385.člena ZPP) v tožničinem primeru izpolnjen, je sodišče druge stopnje pravilno potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.
- VSRS Sodba II Ips 201/94Vrhovno sodišče RS · 31. 3. 1994
Režim iz zakona velja od 1.1.1993 za vse tiste vloge, ki do tega dne niso bile izplačane. Zakon je s to določbo posegel v že obstoječa pogodbena razmerja tako, da je bankam omogočil postopno izpolnitev pogodb, vsem upnikom pa zagotovil, da bodo svoje vloge v enakomernih obrokih lahko dvignili. Gre za posebno ureditev spremenjenih okoliščin, ki so nastale zaradi začasne nezmožnosti izpolnitve na strani bank. Zamuda s plačilom po tem zakonu ni pravno odločilna, Zakon jo ureja drugače, kot to velja po splošnih obligacijskih predpisih. Za odločitev je zato odločilen čas sojenja.