iuris
§ zakonZakon o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb · ZVT · velja od 5. 2. 1993

2. člen ZVT

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 25. 4. 1996Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba II Ips 663/94Vrhovno sodišče RS · 1996

    Po zakonu o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb (Uradni list RS, št. 7/93) lahko upnik, ki do 25.6.1991 ni mogel izterjati svoje dospele terjatve do podjetja, uveljavi to terjatev od druge pravne osebe, na katero je to podjetje preneslo kapital ali poslovanje (1. člen). Pri tem se za prenos poslovanja šteje ustanovitev podjetja za opravljanje enake ali podobne dejavnosti, za katero je podjetje vpisano v sodni register (2. odstavek 2. člena).

  • VSL sodba Cpg 1601/93Višje sodišče v Ljubljani · 1994

    Tožnik mora navesti dejstva, iz katerih izvaja svoj zahtevek. Katera dejstva mora navesti, da utemelji svoj zahtevek, pa izhaja iz materialnega prava. Če tožnik ni zadostil trditvenem bremenu, odločba izpade na njegovo škodo. Stranka, ki navaja dejstva, mora vedno ponuditi dokaze zanje. Če pa stranka ponudi dokaze, mora zmeraj navesti, katera dejstva se naj dokažejo s ponujenimi dokazili. To je sistem povezanosti trditev z dokazno ponudbo. Natančna označba pritožbenih razlogov in izpeljava teh razlogov sicer ne spadata v zakoniti minimum pogojev, ki so predpisani za pritožbo. Toda če že hoče stranka obrazložiti pritožbo, ne zadošča, da navede le zakonske termine razlogov, marveč mora konkretno povedati, v čem je podan zatrjevani pritožbeni razlog (npr. v čem je podana zatrjevana bistvena kršitev pravdnega postopka).

  • VSL sklep Cpg 688/93Višje sodišče v Ljubljani · 1993

    Upnik uveljavlja od dolžnika terjatev, ki je ni mogel izterjati od podjetja, ki je preneslo poslovanje na dolžnika. Dolžnik je prvenstveno ugovarjal pasivni legitimaciji oziroma uporabi 1. in 4. člena Zakona o varstvu terjatev ter nepravilni uporabi 2. odstavka 2. člena Zakona o varstvu terjatev, ki se nanaša na prenos poslovanja.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 4. 2. 1993
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 4. 1996
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSRS Sodba II Ips 663/94
    Vrhovno sodišče RS · 25. 4. 1996

    Po zakonu o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb (Uradni list RS, št. 7/93) lahko upnik, ki do 25.6.1991 ni mogel izterjati svoje dospele terjatve do podjetja, uveljavi to terjatev od druge pravne osebe, na katero je to podjetje preneslo kapital ali poslovanje (1. člen). Pri tem se za prenos poslovanja šteje ustanovitev podjetja za opravljanje enake ali podobne dejavnosti, za katero je podjetje vpisano v sodni register (2. odstavek 2. člena).

  • VSL sodba Cpg 1601/93
    Višje sodišče v Ljubljani · 1. 2. 1994

    Tožnik mora navesti dejstva, iz katerih izvaja svoj zahtevek. Katera dejstva mora navesti, da utemelji svoj zahtevek, pa izhaja iz materialnega prava. Če tožnik ni zadostil trditvenem bremenu, odločba izpade na njegovo škodo. Stranka, ki navaja dejstva, mora vedno ponuditi dokaze zanje. Če pa stranka ponudi dokaze, mora zmeraj navesti, katera dejstva se naj dokažejo s ponujenimi dokazili. To je sistem povezanosti trditev z dokazno ponudbo. Natančna označba pritožbenih razlogov in izpeljava teh razlogov sicer ne spadata v zakoniti minimum pogojev, ki so predpisani za pritožbo. Toda če že hoče stranka obrazložiti pritožbo, ne zadošča, da navede le zakonske termine razlogov, marveč mora konkretno povedati, v čem je podan zatrjevani pritožbeni razlog (npr. v čem je podana zatrjevana bistvena kršitev pravdnega postopka).

  • VSL sklep Cpg 688/93
    Višje sodišče v Ljubljani · 3. 6. 1993

    Upnik uveljavlja od dolžnika terjatev, ki je ni mogel izterjati od podjetja, ki je preneslo poslovanje na dolžnika. Dolžnik je prvenstveno ugovarjal pasivni legitimaciji oziroma uporabi 1. in 4. člena Zakona o varstvu terjatev ter nepravilni uporabi 2. odstavka 2. člena Zakona o varstvu terjatev, ki se nanaša na prenos poslovanja.