32. člen ZVRS
Za pravice predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92). Za pravice državnih sekretarjev in predstojnikov organov v sestavi ministrstev ter predstojnikov vladnih služb do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91 in 2/91-I). (prenehal veljati) Generalni sekretar vlade, namestnik generalnega sekretarja vlade ter predstojnik vladne službe, ki mu funkcija preneha, mora opravljati tekoče posle do imenovanja novega funkcionarja, pravice v zvezi s prenehanjem mandata pa mu gredo od naslednjega dne po dnevu imenovanja novega funkcionarja. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za člane vlade, ki jim je prenehala funkcija z dnem konstituiranja državnega zbora, in za funkcionarje, ki jim preneha funkcija po 40. členu tega zakona. Pravice po prenehanju mandata jim gredo od naslednjega dne po dnevu prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu, oziroma po dnevu imenovanja drugih funkcionarjev.
- VDSS Sodba Pdp 478/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2020
Neutemeljeno je stališče pritožbe, da 14. člen ZFDO daje podlago za vrnitev državnega sekretarja na delo k prejšnjemu delodajalcu. ZPos namreč takšno pravico izrecno določa v 37. členu, medtem ko ZFDO takšne določbe nima. ZFDO in ZPos na identičen način urejata le pravico državnega funkcionarja oziroma poslanca v primeru, ko njegova vrnitev na delo ni mogoča iz objektivnih razlogov (14. člen ZFDO in 38. člen ZPos). Ker ZFDO ne daje pravice do vrnitve na delo, bi drugačna razlaga, torej takšna, za katero se zavzema tožnik, pomenila arbitrarno odločanje sodišča, ki za svojo odločitev ne bi imelo podlage v ZFDO.
- UPRS Sodba I U 55/2017-13Upravno sodišče RS · 2017
Tožnik je imel možnost vrnitve na prejšnje delovno mesto, vendar je s svojim ravnanjem, to je vložitvijo vloge na Sodni svet, jasno izkazal svojo voljo, da se tja ne želi vrniti in to kljub pravnomočni odločbi o mirovanju sodniške funkcije. To posledično pomeni, da po določbi prvega odstavka 38. člena ZPos ni upravičen do nadomestila, saj razlog nemožnosti nadaljevanja prejšnjega dela ni objektivne narave, ampak gre za subjektivne razloge, na katere je tožnik sam vplival oziroma jih povzročil.
- VSRS Sklep I Upr 11/2000Vrhovno sodišče RS · 2000
Za odločanje o razrešitvi predstojnika organa v sestavi ministrstva (funkcionarja v državnem organu) je na prvi stopnji v upravnem sporu pristojno Vrhovno sodišče RS.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 2. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 478/2019Višje delovno in socialno sodišče · 13. 2. 2020
Neutemeljeno je stališče pritožbe, da 14. člen ZFDO daje podlago za vrnitev državnega sekretarja na delo k prejšnjemu delodajalcu. ZPos namreč takšno pravico izrecno določa v 37. členu, medtem ko ZFDO takšne določbe nima. ZFDO in ZPos na identičen način urejata le pravico državnega funkcionarja oziroma poslanca v primeru, ko njegova vrnitev na delo ni mogoča iz objektivnih razlogov (14. člen ZFDO in 38. člen ZPos). Ker ZFDO ne daje pravice do vrnitve na delo, bi drugačna razlaga, torej takšna, za katero se zavzema tožnik, pomenila arbitrarno odločanje sodišča, ki za svojo odločitev ne bi imelo podlage v ZFDO.
- UPRS Sodba I U 55/2017-13Upravno sodišče RS · 14. 11. 2017
Tožnik je imel možnost vrnitve na prejšnje delovno mesto, vendar je s svojim ravnanjem, to je vložitvijo vloge na Sodni svet, jasno izkazal svojo voljo, da se tja ne želi vrniti in to kljub pravnomočni odločbi o mirovanju sodniške funkcije. To posledično pomeni, da po določbi prvega odstavka 38. člena ZPos ni upravičen do nadomestila, saj razlog nemožnosti nadaljevanja prejšnjega dela ni objektivne narave, ampak gre za subjektivne razloge, na katere je tožnik sam vplival oziroma jih povzročil.
- VSRS Sklep I Upr 11/2000Vrhovno sodišče RS · 26. 10. 2000besedilo 1993–2008
Za odločanje o razrešitvi predstojnika organa v sestavi ministrstva (funkcionarja v državnem organu) je na prvi stopnji v upravnem sporu pristojno Vrhovno sodišče RS.
- VSL sklep Cpg 1535/93Višje sodišče v Ljubljani · 9. 11. 1993besedilo 1993–2008
Nujno sosporništvo je posebna oblika enotnega sosporništva. Nujno sosporništvo pomeni, da je več oseb po materialnem pravu v tako tesni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo ali razpolagajo s predmeti in pravicami. Iz tega z zakonito nujnostjo izhaja, da lahko le vsi upravičenci skupaj tožijo (in so lahko le vsi skupaj toženi). Le vsi upravičenci skupaj so aktivno legitimirani (in le vsi zavezanci skupaj so pasivno legitimirani). Če ne tožijo vsi, ne toži prava stranka in se zahtevek zavrne zaradi neutemeljenosti. Prav isto je, če niso vsi zavezanci skupaj toženi. Ko dolžnik predlaga odlog izvršbe zaradi vloženega pravnega sredstva, ocena, ali bo dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, zavisi od tega, kolikšna je verjetnost, da bi dolžnik lahko uspel z vloženim pravnim sredstvom. Iz tega izhaja, da mora izvršilno sodišče, ko ocenjuje, ali so podane zakonske predpostavke za odlog izvršbe, prejudicialno in do stopnje verjetnosti oceniti utemeljenost pravnega sredstva in njegove možnosti za uspeh. V nasprotnem primeru bi namreč izvršilno sodišče, če bi bile podane ostale predpostavke za odlog izvrše, moralo odložiti izvršbo, čeprav bi pravno sredstvo b