9. člen ZSV
Država skrbi za preprečevanje socialno varstvene ogroženosti, zlasti tako, da s sistemskimi ukrepi na področju davčne politike, zaposlovanja in dela, štipendijske politike, stanovanjske politike, družinske politike, zdravstva, vzgoje in izobraževanja in na drugih področjih vpliva na socialni položaj prebivalcev kakor tudi na razvoj demografsko ogroženih območij. Ukrepe iz prejšnjega odstavka določijo področni zakoni.
- VDSS sodba Psp 467/2015Višje delovno in socialno sodišče · 2016
Pravica do oprostitve plačila storitev institucionalnega varstva je odvisna od materialnega položaja osebe. Po 9. členu ZUPJS se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. V prvem odstavku 10. člena ZUPJS je določeno, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo še zakonec ali izven zakonski partner ter otroci, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati. Ker upravičenka ni v nobenem od naštetih družinskih razmerjih, ni pravilno, da je tožena stranka pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila storitev institucionalnega varstva upoštevala tudi očeta upravičenke in da tožnice ni obravnavala kot samsko osebo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo izpodbijanih upravnih aktov in je zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.
- VDSS VDS sklep R 7/2005Višje delovno in socialno sodišče · 2005
Pojem solidarnostne pomoči v kolektivnih pogodbah se oddaljuje od splošnega razumevanja in pojmovanja solidarnosti in pomoči. Ne gre za redistribucijo sredstev tistim, ki jih potrebujejo, temveč za v kolektivni pogodbi določeno pogodbeno pravico do prejemka, ne glede na ekonomsko in socialno ogroženost. S tem se pojem solidarnostne pomoči po vsebini močno razlikuje od socialnih prejemkov. Prav zaradi nevezanosti na ekonomske in socialne razmere upravičenca do te pomoči (razen izjem v nekaterih redkih kolektivnih pogodbah), ki niso kriterij za njeno dodelitev, solidarnostne pomoči ni mogoče primerjati s pravicami iz socialnega varstva. Solidarnostna pomoč je določena kot pravica iz kolektivne pogodbe in se navezuje na delovno razmerje delavca in delodajalca. Zato je za sojenje v takem primeru pristojno delovno sodišče. Socialni spor je opredeljen v 58. členu ZDSS-1 kot spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristi fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V socialnem sporu se za
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 1. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Psp 467/2015Višje delovno in socialno sodišče · 14. 1. 2016
Pravica do oprostitve plačila storitev institucionalnega varstva je odvisna od materialnega položaja osebe. Po 9. členu ZUPJS se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. V prvem odstavku 10. člena ZUPJS je določeno, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo še zakonec ali izven zakonski partner ter otroci, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati. Ker upravičenka ni v nobenem od naštetih družinskih razmerjih, ni pravilno, da je tožena stranka pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila storitev institucionalnega varstva upoštevala tudi očeta upravičenke in da tožnice ni obravnavala kot samsko osebo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo izpodbijanih upravnih aktov in je zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.
- VDSS VDS sklep R 7/2005Višje delovno in socialno sodišče · 15. 3. 2005
Pojem solidarnostne pomoči v kolektivnih pogodbah se oddaljuje od splošnega razumevanja in pojmovanja solidarnosti in pomoči. Ne gre za redistribucijo sredstev tistim, ki jih potrebujejo, temveč za v kolektivni pogodbi določeno pogodbeno pravico do prejemka, ne glede na ekonomsko in socialno ogroženost. S tem se pojem solidarnostne pomoči po vsebini močno razlikuje od socialnih prejemkov. Prav zaradi nevezanosti na ekonomske in socialne razmere upravičenca do te pomoči (razen izjem v nekaterih redkih kolektivnih pogodbah), ki niso kriterij za njeno dodelitev, solidarnostne pomoči ni mogoče primerjati s pravicami iz socialnega varstva. Solidarnostna pomoč je določena kot pravica iz kolektivne pogodbe in se navezuje na delovno razmerje delavca in delodajalca. Zato je za sojenje v takem primeru pristojno delovno sodišče. Socialni spor je opredeljen v 58. členu ZDSS-1 kot spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristi fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V socialnem sporu se za